Forum inovacij znanost 12.11.2014 14:14

Direktor Kemijskega inštituta: Nekaj odkriti je enako težko kot prodati

Ljubljana, 12. novembra - Komercializacija nekega znanstvenega dosežka je enako zahtevna kot dosežek sam, je danes v okviru Slovenskega foruma inovacij poudaril direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik. Zato je pri komercializaciji znanstvenih dosežkov ekipa izjemnega pomena.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Direktor podjetja Polymer Boštjan Žagar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Inovator Matevž Petek.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Vodja prodaje in trženja pri ATech elektronika Matija Geržina.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Moderator Simon Vadnjal.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Inovatorka Erika Drobnič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Moderator Simon Vadnjal.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Slovenski forum inovacij 2014.
Okrogla miza Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Pri odkrivanju nečesa novega imaš opravek z naravo, in tu se "blefirati ne da" - drugače pa je pri prodaji, kjer veljajo druge zakonitosti. "Ne poznam človeka, ki bi obvladal oboje, zato so ekipe zelo pomembne," je dejal Jamnik.

Pomemben je tudi sistem nagrajevanja, ki so ga na Kemijskem inštitutu kopirali iz ameriškega MIT. Na Kemijskem inštitutu vsako leto pridobijo okoli 15 patentov, od tega se komercializirata eden ali dva. Prihodke razdelijo na tri dele in razdelijo med izumitelje, oddelek in inštitut.

Na okrogli mizi z naslovom Kako osvajajo tuje trge mladi in kako že uveljavljeni inovatorji je bilo govora tudi o zaščiti idej. Mnogi inovatorji svoje ideje ljubosumno čuvajo, s čimer se ne strinjata ustanovitelj startup podjetja Povio in direktor podjetja Polymer Boštjan Žagar.

Matevž Petek, avtor aplikacije izmenjavo fotografij Povio, je prepričan, da je skrivanje idej naivno. Namesto tega naj inovatorji govorijo s čim več ljudmi ter dobijo povratne informacije. Po njegovih besedah v svetu startup podjetij patentna zaščita nima smisla, saj se okolje prehitro spreminja. Ščit pred konkurenco je lahko zgolj prevlada na trgu oz. kritična masa uporabnikov, je dejal Petek.

Z njim se je strinjal Žagar, ki je poudaril tudi, da trenutni patentni sistem ni narejen za majhna podjetja ali startupe, temveč za velike korporacije. V vsakem primeru pa morajo startup podjetja svoje izdelke sproti izboljševati, je menil Žagar.

Inovatorka Erika Drobnič pa je predstavila lastne izkušnje pri pridobivanju patentne zaščite. Kot je dejala, je patente in modele v Sloveniji možno pridobiti že za nekaj sto evrov, a zneski se v tujini takoj najmanj podeseterijo.

Govora je bilo tudi o lastnostih Slovencev, ki vplivajo na sposobnost inoviranja. Kot je poudaril Matija Geržina iz podjetja Atech elektronika, je slovenska trma ena največjih zaviralk inovacij. "Pogosto je treba znati narediti korak ali dva nazaj in izboljšati produkt, treba pa je seveda tudi ločiti dobre predloge od slabih. Verjemite vase, a hkrati poslušajte tudi druge," je svetoval udeležencem.

Damjan Golob iz podjetja Cosylab pa je na vprašanje glede "trme" v javni upravi odgovoril, da je problem prisoten povsod, ne le v javnem sektorju. To je treba čim prej spremeniti, v Cosylabu pa to po njegovih besedah spreminjajo tudi s finančnimi nagradami, ki sestavljajo "pomemben del plače".