#družba znanost 18.11.2014 12:06

Na SAZU dvodnevni simpozij o vlogi humanistike danes

Ljubljana, 18. novembra - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se je dopoldne začel dvodnevni simpozij Humanizem in humanistika. Organizator simpozija Niko Grafenauer je vabljenim govorcem zastavil nekaj vprašanj o vlogi humanistike danes. V uvodnem govoru je zastavil tezo, da je humanistika v krizi, kar negativno vpliva tudi na številna druga področja.

Ljubljana.
Literat in akademik Niko Grafenauer.
Foto: Anže Malovrh/STA

Simpozij je odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd, ki je poudaril, da ni dovolj, da akademiki opravljajo le delo na svojih področjih, pač pa je pomembna tudi dejavnost na sami akademiji. Prav ta simpozij je eden od tovrstnih dogodkov, ki je po Bajdovih besedah pomemben za celotno "dolino Šentflorjansko". Obenem se je predsednik SAZU zahvalil in čestital akademiku Grafenauerju za organizacijo simpozija in napovedal okoli 30 referatov, za katere upa, da bodo odmevali tudi v javnosti.

Po Grafenauerjevih besedah bo simpozij skušal pokazati, kako je z individualno moralo in družbenim etosom v Sloveniji. Ob tem se Grafenauer sprašuje, kako je mogoče, da je Slovenija po osamosvojitvi zdrsnila na dno evropske lestvice v več pogledih.

Kot je poudaril, brez kulture ni sveta, kar velja za vse vrste kulture - politično, ekonomsko, naravovarstveno, univerzitetno, versko, narodopisno in fizično. Obregnil se je ob nizko stanje duha na Slovenskem, ki je po njegovem mnenju pogojeno z mentalno bedo. "Nobene žive iskre ni, ki bi vzbudila latentne potencialne energije, da se slovenski svet in država izgrebeta iz močvare, v kateri čepimo," je bil pesimističen. Odprl je tudi nerešeno vprašanje sprave. Kot je dejal, "nas bodo Huda jama, Teharje, Rog, Crngrob in druga grobišča po vojni brez sodbe pobitih in zakopanih na naših tleh opominjali, da smo civilizacijsko in etično pohabljena nacija, ki se ni zmožna izkopati iz tranzicije".

Vprašal se je tudi o vlogi akademikov v javnosti. Po njegovem mnenju se SAZU kot vrhovna nacionalna ustanova, ki združuje najrazličnejše duhovne profile znanstvenikov in umetnikov, ne sme vpletati v pogrošne politikantske igre, afere in spopade.

Grafenauerjevemu uvodu je sledil referat filozofa Deana Komela Smiselnost humanistike in smisel človeškega dostojanstva, v dopoldanskem delu simpozija pa so z referati nastopili še Primož Simoniti, France Bernik, Tomo Virk, Irena Avsenik Nabergoj, Janko Kos in Marko Uršič.

Popoldne se obetajo prispevki Kajetana Gantarja, Borisa Paternuja, Igorja Škamperleta, Roka Svetliča, Braneta Senegačnika, Milčka Komelja in Igorja Grdine.

Za sredo pa so napovedani govorci Marijan Pavčnik, Lenart Škof, Anton Stres, Jože Krašovec, Frane Adam, Rudi Rizman, Hubert Požarnik, Borut Ošlaj, Valentin Kalan, Boris Vezjak, Bernard Nežmah, Ksenija Vidmar Horvat, Marko Pavliha, Andrej Kranjc in Alenka Puhar.