znanost 1.12.2014 15:13

Na okrogli mizi o etiki v znanosti

Koper, 1. decembra - Stanje na področju etike v znanosti ni dobro, za premik na bolje pa je nujen samonadzor, sta bili dve izmed ugotovitev okrogle mize, ki jo je pripravilo Znanstveno-raziskovalno središče iz Kopra. Slišati je bilo poziv k ustanovitvi neke vrste častnega razsodišča. Kritike so bile usmerjene tudi na preveliko zakonsko regulacijo.

Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.
Okrogla miza z naslovom Zakonodaja, etika in morala v znanosti, ki jo prireja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem ob 20. obletnici svojega delovanja.
Nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös, direktor ZRC SAZU Oto Luthar, predstavnica Komisije za ženske v znanosti Urša Opara Krašovec, rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič, direktor ZRS Rado Pišo, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, podpredsednik SAZU Jože Krašovec, direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Peter Maček.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.
Okrogla miza z naslovom Zakonodaja, etika in morala v znanosti, ki jo prireja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem ob 20. obletnici svojega delovanja.
Ddirektor ZRS Rado Pišo, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, podpredsednik SAZU Jože Krašovec, direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Peter Maček.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.
Okrogla miza z naslovom Zakonodaja, etika in morala v znanosti, ki jo prireja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem ob 20. obletnici svojega delovanja.
Nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös, direktor ZRC SAZU Oto Luthar, predstavnica Komisije za ženske v znanosti Urša Opara Krašovec, rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič in direktor ZRS Rado Pišo.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Predstavnica Komisije za ženske v znanosti Urša Opara Krašovec je tako med ključnimi slabostmi slovenske znanstvene sfere naštela manipulacijo s podatki, nepravilno in nepošteno navajanje ter krajo zamisli. Nujen pogoj za njihovo odpravo je samonadzor, ki pa po njenem mnenju ne more delovati, če ni na nacionalni ravni telesa, ki bi tovrstne prakse zaustavil.

Podobno kritična je bila direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, ki je pozvala pristojne, k ustanovitvi pristojnega telesa na najvišji ravni, naj bo to komisija ali častno razsodišče, ki bo izrekal tudi sankcije za morebitne kršitve etičnega kodeksa.

Da živimo v času "inflacije znanstvenih del", med katerimi so tudi nepreverjene ali neustrezno preverjene objave, pa je opozoril rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič, ki se je tudi vprašal, ali je sedanji način merjenja znanstvene produkcije res ustrezen.

Ob tem je Marušič poudaril, da uredba o financiranju izenačuje univerze in druge visokošolske zavode. Sam je prepričan, da bi morali univerze v nekem deležu, recimo tretjinskem, obravnavati tudi kot znanstveno-raziskovalne ustanove, katerim pritiče "raziskovalni pogon".

Na nujnost spremembe zakonodaje, ki da je predeterminirana in paradoksalno stimulira korupcijo, pa je opozoril direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. Sam se zato zavzema za deregulacijo področja znanosti, ki pa terja tudi večjo odgovornost posameznika. Lenarčič je bil kritičen tudi do sistema plač v javnem sektorju. "Jasno je, da tukaj nobenega Nobelovega nagrajenca ne bomo imeli, dokler bo stvar tako regulirana," je dodal.

Direktor ZRC SAZU Oto Luthar pa je izpostavil, da imajo države, po katerih se radi zgledujemo, bolje organizirano področje raziskav in znanosti in praviloma tudi več javnih agencij. Omenil je, da so v okviru priprave osnutka zakona o raziskovalni dejavnosti predlagali ustanovitev dveh ločenih agencij, in sicer za raziskovalno ter za inovacijsko dejavnost.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Peter Maček se je strinjal, da bi bila potrebna regulacija, pri čemer naj se deluje subsidiarno ter zadeve delegira na najnižjo možno raven. Prav tako je podprl idejo o večji avtonomiji zavodov, ki pa terja tudi odgovornost. Glede zamisli o ustanovitvi različnih agencij pa je Maček mnenja, da je Slovenija premajhna, da bi si lahko privoščili drobljenje tovrstnih institucij, pač pa bi bilo potrebno večje povezovanje med raziskovalnimi ustanovami po nemškem zgledu.

Sicer pa je državni sekretar navedel, da se je prejšnjo soboto že sestala delovna skupina, zadolžena za pripravo novega osnutka zakona o visokem šolstvu, kmalu pa bo z delom začela skupina, ki bo pripravila podobno besedilo za področje raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Na tem področju je bilo sicer narejenega veliko, precej pa bi se dalo tudi izboljšati. Pri pripravi zakonov se bodo sicer oprli zlasti na nacionalni program visokega šolstva do leta 2020, raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije ter na strategijo pametne specializacije, ki bo predvidoma sprejeta spomladi 2015.