STAznanost

Okrogla miza STA: Znanost je treba predstaviti kot nekaj vsakdanjega

Ljubljana, 15. decembra - Slovenski mediji bi morali znanosti namenjati več pozornosti, še posebej v dnevnoinformativnih oddajah. Treba jo je predstaviti kot del vsakdanjega življenja. A težava je na eni strani v uredniških politikah in pomanjkanju novinarjev, na drugi pa nerazumevanje medijev s strani raziskovalcev.

Kot so se strinjali udeleženci današnje okrogle miza z naslovom Znanost v medijih, ki je potekala v organizaciji Slovenske tiskovne agencije (STA), si znanost nedvomno zasluži več medijskega prostora. To še posebej velja za dnevne oddaje, kjer marsikdaj neupravičeno prevladujeta politika in gospodarstvo.

Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je menil, da je treba znanost predvsem predstaviti kot nekaj vsakdanjega. "Znanost mora izstopiti iz geta znanstvenih dosežkov in vstopiti v vsakdanjo življenje," je poudaril. Bil je kritičen tudi do raziskovalcev samih - ti po njegovem pogosto nimajo občutka za medije in svojih tem ne znajo predstaviti na zanimiv način.

Vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je ob tem dodal, da je problem tudi uredniška politika, ki daje prednost političnim in gospodarskim dogodkom. Večina slovenskih spletnih medijev z izjemo portala rtvslo.si tako na naslovnici sploh nima krovne rubrike znanost. Sicer je prepričan, da bi mediji potrebovali več novinarjev z naravoslovnim ozadjem, ki bi vsebine lažje umestili v kontekst in jih bralcem približali na razumljiv način.

Novinarka poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X na radiu Val 202 Maja Ratej je medtem opozorila na pogosto medijsko prakso, ki znanstvene dosežke stereotipizira kot zanimivost na koncu programa. Vprašala se je, zakaj informativnih oddaj kdaj ne bi začeli z znanostjo, ki je po pomembnosti lahko popolnoma enakovredna politiki ali gospodarstvu.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Jozsef Györkös pa je opozoril na pomen, ki ga znanost igra pri razvoju družbe. Izrazil je zaskrbljenost glede zmanjševanja in drobljenja javnih sredstev za znanost. "Glede višine sredstev smo lahko upravičeno zaskrbljeni, saj se ta zmanjšujejo že od leta 2012," je dejal.

Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa je poudarila, da je znanost treba pripeljati že v osnovne šole. Eden od krivcev za zapostavljenost znanosti so po njenih besedah tudi znanstveniki sami, saj v znanstvenih krogih pisanje za poljudno javnost ni cenjeno, ker ne prinaša znanstvenih točk.