English znanost 5.1.2015 11:47

Na Kemijskem inštitutu z akumulatorji za novo generacijo električnih vozil

Ljubljana, 5. januarja - Ekipa raziskovalcev pod vodstvom dr. Roberta Dominka na Kemijskem inštitutu razvija dva tipa akumulatorjev za električna vozila. V sodelovanju z japonsko Hondo razvijajo koncept okoljsko in surovinsko vzdržnih akumulatorjev na osnovi magnezija, z evropskimi partnerji pa pripravljajo novo generacijo litij-žveplovih akumulatorjev, ki bodo v primerjavi z obstoječimi bistveno zmogljivejši in cenejši.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Kemijski inštitut.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Odprtje evropskega projekta v okviru Green Car Initiative, na katerem so se predstavili partnerji za razvoj zmogljivejšega akumulatorja za električni avto.
Raziskovalec na inštitutut Robert Dominko.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Pri razvoju litij-žveplovih akumulatorjev gre za skoraj štiri milijone evrov težak evropski projekt, v katerem sodeluje sedem akademskih institucij in štirje industrijski partnerji - Renault, Volvo, SAFT in Solvionic.

Namen projekta je razviti novo generacijo akumulatorjev za električna vozila, ki bodo tri- do štirikrat zmogljivejši in za približno polovico cenejši od litij-ionskih akumulatorjev, ki se uporabljajo v sodobnih električnih vozilih. Eno polnjenje naj bi zadostovalo za 500 do 800 kilometrov vožnje.

A kot opozarja Dominko, so akumulatorji na osnovi litija geopolitično problematični. S prihodom električnih vozil bo povpraševanja po litiju namreč vse več, pri čemer pa je litij v dovolj velikih koncentracijah na voljo le v redkih državah.

"Težava litija je, da je geopolitično ni enakomerno porazdeljen za komercialno izkoriščanje. Z litijem so najbogatejše Bolivija, Čile in Afganistan - tako lahko z novodobno mobilnostjo dobimo nov Kuvajt, nov Irak in nove probleme na globalni ravni," opozarja Dominko.

Tega se po njegovih besedah še posebej zavedajo na Japonskem, kjer velike vsote vlagajo v razvoj akumulatorjev na osnovi magnezija - ta je po svetu precej bolj enakomerno razporejen, tudi v Sloveniji. "Samo slovenski Rogaški vrelec bi lahko z ustrezno tehnologijo zagotavljal dovolj magnezija za evropsko proizvodnjo," je prepričan Dominko.

Z japonsko Hondo zato razvijajo povsem nov koncept magnezijevih akumulatorjev. Ti bi se po teoretičnih izračunih po zmogljivosti verjetno lahko primerjali z litij-ionskimi, hkrati pa bodo lažji, okoljsko in surovinsko bolj vzdržni in zato tudi bistveno cenejši.

Končni cilj projekta s Hondo je vpeljava magnezijevih akumulatorjev v vozila prihodnosti. "Ni še popolnoma jasno, ali bodo to električna vozila ali pa bo magnezijev akumulator samo pomagal vodikovim celicam premagovati daljše razdalje," pravi Dominko. Še druga možnost pa je, da bo magnezijev akumulator služil le za mestna vozila.

Mobilnost v bližnji in daljni prihodnosti je po njegovih besedah sicer težko napovedati. "Obstaja več možnih tehnologij - med drugim ne smemo pozabiti na plin, ki ga je po svetovni obli na voljo še za prihodnje generacije, a težava je zopet geopolitična."

Elektromobilnost na osnovi samo akumulatorskih vozil bo po njegovem zagotovo zaživela v mestih, saj se bodo večja mesta s tem izognila onesnaženju. Z njimi bo možna vožnja tudi na daljše razdalje, a še vsaj nekaj časa bo težavo predstavljal čas polnjenja. Ta tudi pri najsodobnejših vozilih traja nepraktično dolgo - pol ure ali še več.