znanost 4.5.2015 20:17

Na okrogli mizi o težavah s financiranjem univerz

Koper, 4. maja - Govorci na današnji okrogli mizi v Kopru na temo prihodnosti Univerze na Primorskem (UP) so se strinjali o potrebi po drugačni ureditvi sistema financiranja visokega šolstva, niso pa si bili enotni, ali je za to potrebna tudi sprememba zakona. Slišati je bilo tudi precej kritik na račun odnosov znotraj same univerze.

Koper, Območna obrtno-podjetniška zbornica Koper.
Okrogla miza Prihodnost UP v luči prihajajočih rektorskih volitev, na kateri so sodelovali kandidati za rektorja Univerze na Primorskem Roberto Biloslavo, Peter Raspor, Dragan Marušič, Anita Trnavčevič, Rado Pišot in Lenart Škof.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Območna obrtno-podjetniška zbornica Koper.
Okrogla miza Prihodnost UP v luči prihajajočih rektorskih volitev, na kateri so sodelovali kandidati za rektorja Univerze na Primorskem Roberto Biloslavo, Peter Raspor, Dragan Marušič, Anita Trnavčevič, Rado Pišot in Lenart Škof.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Ureditev financiranja visokega šolstva je mogoča že v okviru obstoječega zakona o visokem šolstvu, je na okrogli mizi, ki jo je organizirala Študentska organizacija Univerze na Primorskem (UP) v sodelovanju s Študentskim svetom UP in Primorskim svetovalnim središčem, ocenil sedanji rektor UP Dragan Marušič. Ob tem je med prioritetami na visokošolskem področju izpostavil tudi "zablodelo" bolonjsko reformo, predvsem vprašanje ustreznega nadomestila za znanstveni magisterij.

Po mnenju Roberta Biloslava je ključna težava ta, da bolonjska reforma v Sloveniji ni potekala z roko v roki z ustreznimi spremembami načina financiranja. S temi bi rešili marsikatero težavo "bolonje", je prepričan Biloslavo, ki je opozoril tudi na to, da bo morala vlada z ustreznim zakonom spraviti v življenje tudi nacionalno orodje kvalifikacij.

Da je potrebno nekaj narediti v zvezi z znanstvenim magisterijem, se je z Marušičem strinjal tudi Peter Raspor, po mnenju katerega smo priča slabši kakovosti doktorskega študija. Po drugi strani pa bi bilo treba urediti financiranje na način, da bodo slovenske univerze postale dejansko enakopravne ter "za enake aktivnosti dobile enako vsoto denarja".

Anita Trnavčevič je opozorila na nedokončanost bolonjske reforme, Rado Pišot pa je poudaril, da je potrebno urediti financiranje univerz tako, da bo upoštevana podhranjenost UP, nov visokošolski zakon pa je v tem smislu nujno potreben.

Marušič je med dosežki svojega rektorskega mandata med drugim izpostavil, da je UP postala bistveno bolj odprta v svet ter prepričanje študentske populacije, da ima svojo vlogo pri upravljanju univerze. V primeru ponovne izvolitve bo Marušič nadaljeval z realno in dejavno internacionalizacijo, ne bo šlo pa niti brez znanstvenega "outputa", ki ga je UP v njegovem mandatu podvojila.

Lenart Škof je nasprotno bil kritičen do pomanjkanja akademske demokracije. Zato bi se sam v prvi vrsti zavzel za povrnitev upravljanja univerze od spodaj navzgor. Prav tako vidi veliko neizkoriščenih niš, iz katerih bi lahko razvili nove študijske programe. Škof pa je obžaloval tudi ustavitev investicijskih projektov, pri čemer bo novi rektor moral nekaj storiti "v dialogu z državo in ne prek tožb".

Da je potrebno na univerzi "vrniti odnose", je prepričan tudi Pišot. Ob tem je ocenil, da je vodstvo UP na področju investicij "nekoliko zaspalo". Trnavčeviča je kot ključno izpostavila notranjo stabilnost univerze, ki mora temeljiti na tem, da mora UP najti svojo lastno pot razvoja.

Podoben pogled je predstavil tudi Biloslavo, po mnenju katerega je UP od svojega nastanka izgubila svojo identiteto. Raspor pa velik potencial koprske univerze vidi v raziskovalni dejavnosti, pri čemer bi morala UP kot obmorska univerza v svoje programe pritegniti tudi element morja.