znanost 15.5.2015 18:51

Slovenska dijaka na Intelovem znanstvenem tekmovanju do četrtega mesta

Pittsburgh, 15. maja - Slovenska dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman sta na največjem svetovnem tekmovanju na področju znanstvenih projektov za srednješolce, na Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike (Intel ISEF), osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije.

Ljubljana, Grad Fužine.
Novinarska konferenca, na kateri so spregovorili o svetovnem tekmovanju za srednješolce - Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike (Intel ISEF), ki bo med 10. in 15. majem v Pittsburghu v Pensilvaniji.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Grad Fužine.
Novinarska konferenca, na kateri so spregovorili o svetovnem tekmovanju za srednješolce - Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike (Intel ISEF), ki bo med 10. in 15. majem v Pittsburghu v Pensilvaniji.
Slovenska predstavnika na tekmovanju Intel ISEF Miha Gulič in Klemen Ducman.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Grad Fužine.
Novinarska konferenca, na kateri so spregovorili o svetovnem tekmovanju za srednješolce - Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike (Intel ISEF), ki bo med 10. in 15. majem v Pittsburghu v Pensilvaniji.
Slovenska predstavnika na tekmovanju Intel ISEF Miha Gulič in Klemen Ducman.
Foto: Anže Malovrh/STA

Miha Gulič, dijak II. gimnazije Maribor, in Klemen Ducman, ki obiskuje Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor, sta si četrto nagrado prislužila s projektom visokofrekvenčnega resonančnega transformatorja. Od Intelovega sklada za mlade znanstvenike sta prejela tudi nagrado v višini 500 dolarjev. Njun mentor je doktor Marko Jagodič, učitelj fizike na II. gimnaziji Maribor.

Slovenija se je na tekmovanje Intel ISEF letos uvrstila prvič. Slovenska predstavnika, ki sta bila izbrana na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, sta tako orala ledino za vse prihodnje generacije mladih slovenskih znanstvenikov.

V okviru svojega zmagovalnega raziskovalnega projekta sta se lotila delovanja Teslinega transformatorja. Gre za visokofrekvenčni resonančni transformator oziroma napravo, ki združuje različne fizikalne pojave s področja elektromagnetizma.

Obstoječa literatura o delovanju in izdelavi Teslinega transformatorja je bodisi površna bodisi bistveno presega srednješolsko raven. To velja še posebej za načrtovanje sekundarne tuljave, ki je bistven del transformatorja, pojasnjujeta mlada raziskovalca.

V raziskovalni nalogi sta natančno izračunala pogoje, ki jim mora ustrezati sekundarna tuljava, pri tem pa je upoštevana tudi pogosto zanemarjena resonančna narava transformatorja. Dijaka sta odkrila zakonitosti, ki so presenetljivo preproste, in jih potrdila tudi eksperimentalno.

Izpeljanih zvez v obstoječi literaturi nista zasledila, zato sta prepričana, da so v takšni obliki zapisane prvič. Z upoštevanjem teh zakonitosti sta izdelala in preizkusila tudi lasten Teslin transformator. Pri tem sta posebno pozornost namenila varnosti, saj je stvar lahko tudi nevarna.

Največji prispevek njunega projekta je v tem, da sta pomembno poenostavila izgradnjo resonančnega transformatorja, ki dosega skoraj optimalno delovanje. Izdelavo lastne naprave sta tudi dokaj natančno dokumentirala, tako da lahko služi kot vodnik za izgradnjo Teslinega transformatorja.

Glavno nagrado Gordona E. Moora, ki znaša 75.000 dolarjev in je imenovana po soustanovitelju podjetja Intel, je na letošnjem sejmu Intel ISEF prejel 17-letni Raymond Wang iz Kanade.

Prvo mesto je osvojil za razvoj novega sistema za dovod zraka za izboljšanje kakovosti zraka v letalskih kabinah in zmanjšanje prenosa bolezni. Wangov sistem za 190 odstotkov izboljša dovod svežega zraka v letalski kabini, obenem pa koncentracije patogenov zmanjša za do 55-krat v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. Sistem je mogoče preprosto in varčno vpeljati v obstoječih letalih.

Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike (Intel ISEF) je največje svetovno tekmovanje na področju znanstvenih projektov za srednješolce. Letos se je v Pittsburghu v ZDA zbralo več kot 1700 mladih znanstvenikov, bodočih podjetnikov in ustvarjalcev.

Izbrani so bili na 422 povezanih sejmih v več kot 75 državah, regijah in območjih. Najbolj nadarjeni dijaki, letos prvič tudi iz Slovenije, so se letos potegovali za nagrade in štipendije, katerih skupna vrednost je znašala približno štiri milijone dolarjev.

Tekmovanje, ki velja za olimpijske igre znanstvenih talentov, že od leta 1950 organizira Društvo za znanost in javnost, Intel pa je sponzorstvo dogodka prevzel leta 1997. Več informacij je na voljo na spletni strani www.societyforscience.org.