#družba znanost 26.5.2015 14:00

Mobilne naprave bodo v kratkem spregovorile slovensko

Ljubljana, 26. maja - Mobilne naprave bodo kmalu spregovorile tudi v slovenščini. Bralnika slovenskih besedil oz. sintetizatorja govora Govorec in Proteus bosta v kratkem na voljo za mobilna operacijska sistema Android in Windows Phone, v prihodnosti pa tudi za Applov Ios.

Ljubljana.
Mobilna telefonija, telefon, komunikacije, mobitel, pametni telefon.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes v Ljubljani potekal simpozij o novih tehnologijah za lažje vključevanje slepih in slabovidnih v družbeno okolje.

Poudarek dogodka je bil na računalniški sintezi govora ter napredku na področju podpore za slovenski jezik. Zdravko Kavčič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je uvodoma poudaril, da sodobni sistemi sinteze govora dosegajo že dobro kakovost govora. A težava je v tem, da v veliki večini ne podpirajo slovenskega jezika - komercialnega interesa za jezik dveh milijonov ljudi je preprosto premalo.

Naloga torej ostaja v rokah domačih razvijalcev. S področjem se trenutno ukvarja pet raziskovalno-razvojnih skupin - družbi Alpineon in Amebis, ljubljanski in mariborski fakulteti za elektrotehniko ter Institut Jožef Stefan (IJS).

V praksi sta na voljo dva sintetizatorja govora: Govorec, ki je plod sodelovanja med družbo Amebis in IJS, ter Proteus, za katerim stojita Alpineon in ljubljanska fakulteta za elektrotehniko.

Sintetizatorja po kakovosti še ne dosegata naravnega govora, čemur so se medtem približale nekatere komercialne rešitve za tuje jezike. Ponujata pa jasno, razumljivo in tekočo izgovorjavo, pojasnjujejo njuni razvijalci.

Trenutno sta na voljo v strežniški obliki, v naslednjih mesecih pa bosta na voljo tudi za mobilne naprave. Na platformah Android in Windows Phone bo možna tudi popolna integracija v operacijski sistem, kar bo slepim olajšalo uporabo naprav.

Na simpoziju so predstavili tudi novo prototipno različico Govorca. Ta temelji na korpusu 5000 povedi, ki so jih raziskovalci posneli v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenije, kar naj bi v končni različici omogočalo bistveno naravnejšo izgovorjavo. "Od algoritmov bo odvisno, kako dobro dobro bomo znali korpus izkoristiti," je povedal Tomaž Šef z oddelka za inteligentne sisteme na IJS.

Prihodnost razvoja sintetizatorjev govora za slovenščino bo, kot so poudarjali udeleženci simpozija, odvisna predvsem od finančnih sredstev.

"Amebis, Alpineon, IJS in fakulteta za elektrotehniko smo se povezali, da bi sistem zagotovili za splošno uporabo." Kot je za STA povedal Šef, je vse odvisno od sredstev, ki bodo na voljo - pokriti je potrebno približno leto in pol razvoja oziroma nekaj sto tisoč evrov. Viri sredstev še niso popolnoma jasni, deloma pa naj bi sredstva za razvoj prispevala Radiotelevizija Slovenija v sklopu evropskega projekta za podporo slepim in slabovidnim pri branju televizijskih podnapisov.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber je ob začetku simpozija poudaril pomen tehničnih pripomočkov v vsakdanjem življenju slepih in slabovidnih. "Tisto, kar nas dela prisotne v družbi, so tehnični pripomočki - od bele palice, ki je najbolj preprost in hkrati genialen pripomoček, do vrhunskih tehnologij, ki so neverjetno pomembne. Pomembne zato, ker slepim omogočajo tisto, kar še pred dvajsetimi ali tridesetimi leti sploh ni bilo mogoče," je dejal Wraber.

V sklopu simpozija so predstavili tudi standard za digitalne zvočne knjige Daisy, ki slepim omogoča polno uporabo vseh elementov knjige - vsebuje na primer opise slik -, ter igro Flip the dice, ki slepim pomaga spoznavati način dela z zasloni na dotik.