znanost 27.5.2015 12:56

Slovenska kardiologija po kakovosti v zgornji tretjini med državami EU

Ljubljana, 27. maja - Slovenska kardiologija spada po kakovosti in dostopnosti v zgornjo tretjino med državami EU, pravi kardiolog Zlatko Fras. V zadnjih 10 letih se je smrtnost zaradi koronarnih bolezni pri nas zmanjšala za 30 odstotkov. Čeprav se slovenski kardiologi trudijo slediti svetovnim trendom, pa je kardiologija po njegovih besedah podfinancirana.

Ljubljana.
Predsednik Združenja kardiologov Slovenije Zlatko Fras.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Predsednik Združenja kardiologov Slovenije in strokovni direktor interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Fras je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da Slovenija spada med štiri države v EU, kjer je umrljivost zaradi srčne kapi pri moških nižja od umrljivosti za rakom.

Poleg tega se Slovenija uvršča v vrh Evrope po hitri obravnavi srčne kapi, prvi smo po številu presaditev srca na milijon prebivalcev, število smrti zaradi arteroskleroze pa se je zmanjšalo za 1400 bolnikov na leto.

Vendar pa so uspehi slovenske kardiologije velikokrat predvsem posledica zagnanosti zdravnikov, pri čemer je opozoril zlasti na zastarelo opremo. Tako bi v UKC Maribor po njegovih besedah potrebovali dva nova aparata za opravljanje invazivne srčne diagnostike in akutnih interventnih posegov, dva takšna nova aparata bi potrebovali tudi v Ljubljani.

V Mariboru se edini in že 14 let stari angiograf nenehno kvari, zaradi česar bolnike preusmerjajo v Celje in Ljubljano. V celjski bolnišnici so se čakalne vrste za pregled oz. poseg na tem aparatu posledično podaljšale s treh na sedem mesecev, je ob tem opozoril predstojnik kardiološkega oddelka v Celju Dragan Kovačić.

V Ljubljani je najnovejši angiograf star osem let, medtem ko je standard v Avstriji in ZDA, da aparat zamenjajo po petih letih, na najboljših klinikah celo po treh letih.

Tehnološka podhranjenost je tako po Kovačićevih besedah eden izmed razlogov, zakaj je v Sloveniji manj srčnih spodbujevalnikov kot pa denimo v Nemčiji. V Sloveniji ima srčni implantat od 600 do 700 ljudi na milijon prebivalcev, v Nemčiji pa 1000 ljudi na milijon prebivalcev.

Pri nas gre za kardiologijo osem odstotkov stroškov v zdravstvu, če bi dvignili delež financiranja za kardiologijo na devet do 10 odstotkov, bi v kardiologiji rešili vse nakopičene težave, meni Fras.

Tako pa denimo še danes ne dobijo sredstev za neinvazivne menjave srčnih zaklopk skozi žile, pač pa te posege opravljajo na račun notranjih prihrankov, je dodal Fras.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi nekatere novosti v kardiologiji. Po Frasovih besedah so tik pred registracijo nova biološka zdravila za nižanje holesterola v krvi. S pomočjo teh zdravil bi lahko po njegovih navedbah znižali holesterol pri 50 do 70 odstotkov ljudi, ki sedaj zdravil za nižanje holesterola ne morejo jemati zaradi drugih zdravstvenih dejavnikov.

Izredno hitro napredujoča veda je zdravljenje srčnega ritma s pomočjo elektrostimulacije srca. Najnovejši sistemi srčnih spodbujevalnikov so že brez elektrod, tako da v srce vstavijo samo čip, ki se vraste v mišico.

O novostih v kardiologiji bodo govorili tudi na 23. mednarodnim srečanjem kardiologov Alpe Adria, ki bo potekalo med 3. in 6. junijem na Bledu.

Pobuda Alpe Adria je sicer nastala v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so kardiologi iz Furlanije-Julijske krajine, Trsta pa tudi iz avstrijske Koroške pomagali slovenskim kardiologom pri prenosu znanja v državo.

Po osamosvojitvi je ta pobuda prerasla v širše sodelovanje kardiologov. Po Frasovih besedah bo predavalo veliko uglednih strokovnjakov iz Slovenije in tujine.