English znanost 18.7.2015 8:00

Znanstvenikom na voljo vse več oblik sodelovanja z industrijo

Ljubljana, 18. julija - Zaostrene svetovne ekonomske razmere v zadnjih letih so dodatno okrepile potrebo po poglobljenem sodelovanju gospodarstva z znanstvenimi institucijami kot gonilu povečanja inovativnosti in konkurenčnosti. To izdatno spodbujajo denimo mehanizmi v okviru novega evropskega programa za raziskave Obzorje 2020, vse več pa je tudi okolij, ki jih vzpostavijo gospodarske oziroma znanstvene institucije same.

Neuchatel, Švica.
Glavna stavba razvojno-raziskovalne enote tobačnega proizvajalca Philip Morris International.
Foto: PMI

Neuchatel, Švica.
Glavna stavba razvojno-raziskovalne enote tobačnega proizvajalca Philip Morris International.
Foto: PMI

Neuchatel, Švica.
Glavna stavba razvojno-raziskovalne enote tobačnega proizvajalca Philip Morris International.
Foto: PMI

V Sloveniji dobro znan in obenem svež primer ustvarjanja tovrstnih okolij za sodelovanje je denimo pred kratkim ustanovljeno Slovensko inovacijsko stičišče. Slednjega je maja letos ustanovila skupina predstavnikov slovenske znanstvene in gospodarske sfere, poslanstvo stičišča pa je prispevati k vseslovenskemu povezovanju inovacijskih potencialov, obstoječih znanj in veščin, z namenom ustvarjanja inovacijske odličnosti Slovenije.

Čeprav gre za za v osnovi slovensko pobudo, pa bo ta odprta tudi navzven. Slovensko inovacijsko stičišče bo namreč delovalo kot neprofitno evropsko ekonomsko interesno združenje, ki predstavlja sodobno obliko povezovanja organizacij in podjetij iz gospodarstva, raziskovalne, izobraževalne in širše družbene sfere v Sloveniji in sosednjih državah.

Podobno pa tudi v tujini vznikajo mehanizmi, v katerih imajo možnost sodelovati znanstvene organizacije iz različnih držav, torej tudi slovenske. Eden takšnih je projekt SBV Improver. Gre za s strani industrije zagnan projekt, ki spodbuja k sodelovanju znanstvenike s področja sistemske biologije.

Korenine omenjenega projekta segajo v leto 2009, razvil pa se je pod okriljem vodilnega svetovnega tobačnega velikana Philip Morris International (PMI), ob sodelovanju z raziskovalno enoto ameriškega tehnološkega velikana IBM. Projekt danes vodi PMI Research and Development, raziskovalno-razvojna enota koncerna PMI, v njem pa sodeluje 430 znanstvenikov iz 26 različnih držav. Slovenskih med njimi zaenkrat ni, a so vrata tako kot drugim odprta tudi njim.

SBV Improver se kot omenjeno osredotoča na področje sistemske biologije. Gre za interdisciplinarno znanstveno področje, ki povezuje biologe, genetike, kemike, fizike, računalničarje in matematike. Takšen pristop prinaša povsem nove rešitve in metode k reševanju izzivov še posebej na področjih, povezanih z zdravjem in okoljem.

Prav zato je to znanstveno področje zanimivo tudi za PMI, v katerem veliko vlagajo v razvoj in ocenjevanje tobačnih proizvodov s potencialom zmanjšanega tveganja za zdravje v primerjavi s klasičnimi cigaretami. Ukvarjajo se z izzivom, kako razviti proizvode, v katerih odstranijo izgorevanje tobaka in tako znatno zmanjšajo količino pri tem nastajajočih zdravju škodljivih snovi v primerjavi s cigaretnim dimom. V tem okviru veliko vlagajo v aktivnosti, s katerimi želijo ugotoviti, ali omejitev nastajanja omenjenih škodljivih kemikalij privede do ustreznega zmanjšanja tveganja za zdravje v primerjavi z nadaljevanjem kajenja. Sistemska biologija predstavlja del teh aktivnosti, ki sicer zajemajo tudi klinične študije odraslih kadilcev.

Projekt SBV Improver je zasnovan tako, da sodelujoči znanstveniki v okviru s strani industrije posredovanih izzivov kritično presojajo znanstvene podatke in koncepte ter medsebojno sodelujejo pri vzpostavitvi celovitih in sofisticiranih modelov bolezni. Skozi ta proces obenem prispevajo k razvoju inovativne industrijske metodologije za verifikacijo znanstvenih podatkov in konceptov iz raziskav s področja sistemske biologije. Sodelujoči znanstveniki imajo pri tem priložnost pridobiti dostop do kakovostnih podatkov ter obenem primerjati svoje metode z metodami drugih znanstvenikov.

Tovrsten pristop k reševanju znanstvenih izzivov bi se v prihodnosti po navedbah PMI lahko uporabil tudi na drugih področjih, kot so biotehnologija, farmacija, prehranska in okoljska varnost.

PMI, ki ima podružnico tudi v Sloveniji, sicer veliko vlaga v raziskave in razvoj. V zadnjih letih je v to dejavnost vložil več okrog dve milijardi dolarjev oziroma 1,8 milijarde evrov ter zaposlil več kot 300 znanstvenikov in inženirjev z različnih področij, kot so biologija, kemija, medicina, materiali, matematika, računalništvo, farmacija itn. Osrednji raziskovalni objekt ima v švicarskem mestu Neuchatel.