znanost 31.8.2015 13:16

V dijaški organizaciji pred začetkom šolskega leta opozarjajo na visoke stroške izobraževanja

Ljubljana, 31. avgusta - V Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) pred začetkom novega šolskega leta pozivajo pristojno ministrstvo, naj s prerazporeditvijo denarja poskuša zmanjšati stroške v izobraževanju. Okoli 80.000 dijakom, ki bodo v torek sedli v šolske klopi, pa želijo radovedno, uspešno in veselo leto.

Ljubljana.
Informativni dan za vpis na srednje šole, višje šole in fakultete.
Predstavitve programov na Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Kot je na novinarski konferenci opozoril predsednik DOS Matija Krope Lenarčič, v organizaciji že dalj časa opozarjajo na visoke stroške srednješolskega izobraževanja, ki sicer velja za brezplačno. "Največji strošek, ki ga dijaki in njihovi starši občutijo prav v teh dneh, so zagotovo učbeniki, delovni zvezki in druge šolske potrebščine. Stroški so od šole do šole različni in odvisni tudi od tega, ali si dijak učbenike sposodi ali jih kupi," pravi Lenarčič. Za nakup celotnega paketa učbenikov in delovnih zvezkov je treba po njegovih navedbah odšteti med 200 in 300 evrov, ob izposoji pa pol manj.

A to ni vse, saj določeni stroški nastajajo skozi celo šolsko leto, denimo za ekskurzije in izlete, ki se jih dijaki zelo radi udeležujejo. "Neudeležba pomeni neke vrste stigmatizacijo na podlagi socialnega položaja," pravi in dodaja, da so to tematiko letos že osvetlili na parlamentu DOS, kjer so sprejeli resolucijo svobodno, javno in brezplačno. Z njo so vlado, predvsem pa pristojno ministrstvo pozvali, da se s prerazporeditvijo sredstev poskušajo zmanjšati prikrite stroške v izobraževanju.

"S tem bi radi nadaljevali, da bi se vsako leto stroški izobraževanja zmanjšali ne samo v srednjih šolah, ampak na vseh ravneh izobraževanja, kar je javno, naj bo tudi brezplačno," je jasen Lenarčič. Predvsem se v DOS zavzemajo, da bi bila večina gradiv dostopna na internetu in brezplačna.

Na DOS opažajo, da je socialna situacija družin iz leta v leto težja in da so štipendije premajhne, zato v pomoč socialno ogroženim izvajajo projekte enkratne denarne pomoči. Lenarčič je spomnil tudi, da je veliko dijakov, ki bi se radi izobraževali v programu, ki ni v njihovem kraju, a žal denarja za bivanje v dijaškem domu nimajo in so zato prikrajšani za želene poklice. Zato bi morala država ubrati mehanizme, s katerimi bi lažje urejala slabo finančno stanje družin in posredno dijakov.

Predsednik odbora za izobraževanje pri organizaciji Kristjan Kos je izpostavil, da se v zadnjih nekaj letih zaradi želje po praktičnem znanju, dijaki vedno bolj spogledujejo s strokovno-tehničnimi programi, kar je sicer pozitivno. Programi gimnazije nudijo splošno izobrazbo, a s premalo konkretnimi vsebinami, je poudaril in dodal, da je treba gimnazijske programe nadgraditi in prihodnjim gimnazijcem ponuditi širšo paleto programov z uvedbo posebnih oddelkov, na primer za kulturo, matematiko, naravoslovje in drugo.

S tem so seznanili pristojno ministrstvo, a prejeli negativen odgovor, češ da so "gimnazijski programi dovolj pestri in da kakršna koli posodobitev ni potrebna".