znanost 11.10.2015 10:55

Mariborska fakulteta leta 2017 z nanosatelitom v vesolje

Maribor, 11. oktobra - Univerza v Mariboru s projektom Trisat dela odločne korake v vesolje. Trenutno ekipa na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v sodelovanju s podjetjem Skylabs izdeluje prvi slovenski nanosatelit, ki bo poletel v vesolje in od tam opazoval zemeljsko površje. Prvo izstrelitev v orbito načrtujejo v začetku leta 2017.

Mednarodna vesoljska postaja.
Zemlja, orbita, atmosfera, Luna.
Foto: Tanjug/STA
Arhiv Tanjug/STA

Trisat, ki ga zaradi njegove inovativnosti sofinancira Evropska vesoljska agencija (ESA), je izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru, ki cilja na sodelovanje med študenti in slovensko vesoljsko industrijo. Skupaj izdelujejo majhen satelit z zmerno sposobnostjo oddaljenega opazovanja Zemlje na osnovi multispektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru.

Kot je za STA pojasnil vodja projekta Iztok Kramberger iz fakultetnega Inštituta za elektroniko in telekomunikacije, podjetje Skylabs izdeluje posebno fotokamero za majhne satelitske misije, ki bo primarni instrument misije Trisat, na fakulteti pa razvijajo njene podsisteme, kot sta na primer napajalni in komunikacijski modul, ki omogočajo delovanje celotnega satelita.

Majhni sateliti predstavljajo pomemben segment v današnji vesoljski industriji, saj lahko novo tehnologijo hitro in poceni prenašajo v vesolje. Tudi prvi slovenski nanosatelit bodo po ocenah Krambergerja lahko brez težav ponesli v vesolje na kateri koli od nosilnih raket, predvidoma za okoli 300.000 evrov. Utiriti ga nameravajo na višini 420 kilometrov nad Zemljo, s čimer bi bila njegova življenjska doba vsaj šest let.

Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita Trisat je namenjena opazovanju Zemlje in telekomunikacijam. "Nam ni primarni cilj zbiranje podatkov ampak zagotovitev delovanja takšne platforme," je pojasnil Kramberger. Pridobljeni podatki bodo zaenkrat hranjeni na FERI, kjer se bodo uporabljali za akademske in raziskovalne namene, prav tako pa bodo dostopni potencialnim uporabnikom.

Celotno vrednost projekta je po besedah Krambergerja zelo težko oceniti. "Materiala ni potrebno veliko, je pa potrebno veliko znanja, časa in truda. Tu nobena rešitev ni kupljena, ampak smo vse izdelali sami. Ta satelit ima kupljene le solarne panele, saj v Sloveniji nismo našli nikogar, ki bi nam jih izdelal," je povedal.

Pred dnevi se je v Sloveniji mudila delegacija ESA, ki je pohvalila njihovo delo. Kramberger si želi, da bi bili tako prizadevni tudi ostali odgovorni, predvsem politiki, da bi država lahko čimprej postala polnopravna članica ESA. "Prosimo državo, naj se odloči, ali vidi to kot neko perspektivo za Slovenijo ali ne. Naj neha mencati," je poudaril. "Mencanje stane. Ali se gremo ali pa ne, samo to naj povedo. Če bodo rekli ne, bomo pač iskali druge možnosti," je dejal.

Od tega je nenazadnje odvisna tudi prihodnost projekta Trisat. "Zdaj smo opazovalec in s tem vedno v podrejenem položaju. Trenutno smo po tehnologiji in znanju na nivoju nad tem, kar delajo Madžari, Nemci ali Avstrijci, a ne moremo nič, ker nismo enakopravni element, ko gre za odločanje o sodelovanju v večjih projektih," je pojasnil. "Veliki projekti vključujejo več partnerjev. Razumljivo je, da se izbira partnerje, na katere se lahko računa, da bodo pri stvari vsaj naslednjih pet let."