znanost 11.11.2015 21:08

Na prvem omizju Znanost ob 13-ih o pomenu znanosti za razvoj

Ljubljana, 11. novembra - V organizaciji Instituta Jožef Stefan (IJS) ter spletne agencije za promocijo znanosti, inovativnosti in kreativnosti Tromba je danes na IJS potekala prva v seriji razprav z naslovom Znanost ob 13-ih. V okviru današnje razprave so sodelujoči soočili stališča povezana z vlogo in pomenom znanosti v razvojnem preboju.

Ljubljana.
Direktor IJS Jadran Lenarčič.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Pobudniki razprav, ki bodo predvidoma potekale vsaka dva meseca, so ugledni predstavniki univerze in znanstvenih institucij v Sloveniji. Z njimi želijo v prvi vrsti nagovoriti širšo javnost ter spodbuditi izmenjavo med posameznimi relevantnimi javnostmi znotraj celotnega procesa inoviranja - znanosti, gospodarstva, visokega šolstva in politike, je na današnjem dogodku povedal direktor IJS Jadran Lenarčič.

Na prvem omizju z naslovom Se nam obeta razvoji preobrat? so se udeleženci spraševali o stanju na področju znanosti v Sloveniji, kako graditi kakovostno in mednarodno primerljivost slovenskih raziskovalcev, kako vpeti znanost v razvoj države, kako ustvariti konkurenčno in perspektivno okolje, ki bo spodbudilo prihod mladih v Slovenijo, ter kako prepričati vlado, da se z omenjeno problematiko začne ukvarjati.

Od 2009 do 2014 so se sredstva Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) zmanjšala za 25,77 odstotka, državna proračunska sredstva za raziskave in razvoj pa so od 2009 padla za 34,12 odstotka, je povedal direktor. Prepričan je, da bi se že z majhnimi potezami dalo na področju znanosti in razvoja marsikaj spremeniti, vprašanje pa je, ali obstaja volja za to. "Če bi bil razvoj, temelječ na znanju, prioriteta države, bi to problematiko že rešili," je kritičen Lenarčič.

Po mnenju ministrice za izobraževanje,znanost in šport Maje Makovec Brenčič pa se politična zavest in zavedanje o tem, kaj znanost in izobraževanje pomenita, vendarle spreminjata. Jezik znanosti je namreč po njenem prepričanju tisti, ki daje podstat razvoju družbe, zato so pri načrtovanju integralnega proračuna in evropskih kohezijskih sredstev letos prvič postavili izobraževanje in znanost kot eno od prioritet te vlade, je še poudarila ministrica.

Strateške izzive na področju znanosti ministrica vidi v mehanizmu pametne specializacije ter tudi razvoju novih instrumentov oziroma nadaljevanju že obstoječih instrumentov. Strategije predvideva, da bodo vsa financirana sredstva tudi povratna sredstva, kar po mnenju ministrice znanosti daje odprtost in transparentnost.

Makovec Brenčičeva je pojasnila, da so na ministrstvu za pametno specializacijo v okviru verig vrednosti do leta 2020 namenili 100 milijonov evrov, poleg tega bodo spodbudili instrument raziskovalcev na začetku kariere, za kar je v obdobju od leta 2016 do 2020 predvidenih 20 milijonov evrov. Prav toliko bodo namenili mladim raziskovalcem, raziskovalna infrastruktura pa se bo okrepila za 25 milijonov evrov.

"Univerze in inštitut trenutno delajo čudeže s sredstvi, ki jih imajo. Vendar če se država zanaša na čudeže, potem menim, da se je odpovedala razvoju," je poudaril rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik ter dodal, da potrebujemo bolj sistematično politiko v smeri razvoja ter bolj radikalne premike tudi na področju sredstev.

"Če hočemo doseči preboj z vlaganjem v znanosti v Sloveniji, potem potrebujemo predvsem večjo koncentracijo znanja in medsebojne povezanosti," je še povedal rektor. Omenil je dobre prakse združevanja univerz in inštitutov po svetu, o čemer bi po njegovem prepričanju morali razmišljati tudi v Sloveniji, če želimo dobiti dobre odgovore na razvojna vprašanja celotne države.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd problem vidi v razvojnih oddelkih v industriji, ki so mnogo šibkejši od tujih. S ponovno vzpostavitvijo tovrstnih oddelkov se po njegovem mnenju odpira priložnost, kjer bi se lahko kalili mladi raziskovalci, ki bi v prihodnje zagotovili ustrezno podporo gospodarstvu in usmeritvam razvojnih projektov.

Da družbe znanja ne bo, če ne bo razvoja na področju znanosti in raziskovanja ter prenosa tega v inovativnost, je poudarila tudi Makovec Brenčičeva v nagovoru ob podelitvi nagrad in priznanj Miroslava Zeia za odličnost dela raziskovalcev na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Med drugim je poudarila tudi, da je inštitut danes eden izmed največjih javnih raziskovalnih zavodov v Sloveniji in da dosega znanstveno odličnost in prenaša znanje.

Ob tem je poudarila še, da ni odlične znanosti brez bazične znanosti. Veliko nagrado za življenjsko delo na področju dejavnosti inštituta za letos je sicer dobil prof.dr. Radovan Komel, ostale nagrade pa še Jana Erjavec, Nina Prezelj, Nejc Rački, doc. dr. Matjaž Kuntner in izr. prof. dr. Bojan Sedmak.