STAznanost
Humanistika in družboslovje

Izšla monografija z vizijo novega slovarja slovenskega jezika

Ljubljana, 13. novembra - Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete je izšla monografija Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve, ki je rezultat dela več raziskovalcev. V delu so objavljeni rezultati raziskav, s katerimi so želeli odgovoriti na ključna vprašanja pri snovanju novega sodobnega slovarja, ki bi slovensko leksikografijo umestil v mednarodni kontekst.

Monografija prinaša 32 razprav, ki jih je prispevalo prav toliko avtorjev. V sklopu projekta, ki je potekal v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter programske skupine Slovenski jezik - bazične kontrastivne in aplikativne raziskave, so prvič naredili tudi študije o uporabniških izkušnjah, je na predstavitvi dela povedala dekanja ljubljanske Filozofske fakultete Branka Kalenić Ramšak.

Vojko Gorjanc, ki je monografijo uredil s Polono Gantar, Iztokom Kosmom in Simonom Krekom, je poudaril, da je pri delu sodelovalo 49 strokovnjakov z različnih področij. Delo bo spomladi 2016 izšlo še v digitalni obliki, načrtujejo pa tudi konferenco, na kateri bi nakazali smernice za snovalce novega slovarja slovenskega jezika.

Po besedah Monike Kalin Golob iz omenjenega centra za jezikovne vire knjiga kaže na preskok v jezikoslovni miselnosti in predstavlja korak naprej v skrbi za slovenščino. Ker je slovenščina jezik, ki ga govoril zgolj dva milijona ljudi, ne moremo pričakovati, da nas bo financiral Google, je pojasnila.

Po besedah recenzentke Maje Bratanič z zagrebškega Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje je delo pomembno za slovensko leksikografijo in kulturo. Kot je povedala, se hrvaško jezikoslovje ne more pohvaliti s podobnim delom. Po njenem mnenju je knjiga unikatna v širšem evropskem prostoru. Dodana vrednost dela se kaže v dodanih predvidevanjih, koristnih za nastanek novega slovarja.

Recenzent Vaclav Cvrček z Inštituta za češki nacionalni korpus Karlove univerze v Pragi je menil, da je monografija pomembna za širši slovanski prostor. Med branjem je zaznal številne podobnosti med slovenskim in češkim besediščem kot tudi med dilemami in jezikovnimi politikami. Pri obeh jezikih opaža, da izhajata iz dolgoletne tradicije ter se še vedno oklepata starih izrazov, kot bi se soočala s frustracijami pred besedami, ki jih uporabljamo v resničnem življenju. Po njegovem prepričanju se ne češčina ne slovenščina ne bi smeli bati sodobnih besed, ampak bi morali samozavestno stremeti k jeziku 21. stoletja.

Urednik Simon Krek je opozoril na tehnično plat novega slovarja, ki ne bo le običajen slovar, pač pa digitalna leksikalna baza najrazličnejših podatkov, ki bodo morali biti na voljo tudi tujim okoljem, saj bomo le tako lahko deležni tehnoloških inovacij.

Snovalci novega slovarja bodo morali zavzeti stališče do knjižnega jezika oziroma se vprašati, v kolikšni meri je to jezik slovenske sodobne jezikovne skupnosti, je menila Polona Gantar. Iztok Kosem je opozoril na pomen uporabnikov, ki jim bo slovar namenjen. Treba se bo vprašati po njihovih potrebah in ne več določati njihovih kompetenc, je poudaril.

Pred predstavitvijo monografije je v Mestnem muzeju Ljubljana potekala okrogla miza z naslovom Jezikovna opremljenost slovenščine. Kot je za STA povedal eden od govorcev profesor Marko Stabej, so na pogovoru med drugim opozorili na premalo razumevanja Republike Slovenije, ki v svojih razvojnih dokumentih ne prepoznava pomena slovenščine in prihodnosti v digitalnem svetu.