Intervju znanost 23.11.2015 9:27

Anderluh za STA: Želimo si biti čim bolj vpeti v svetovno znanost

pogovarjala se je Lea Udovč

Ljubljana, 23. novembra - Kemijski inštitut bo potrebno bolje umestiti v evropski prostor ter izboljšati prenos znanja v industrijsko okolje. Dobra znanost v družbi namreč prinese tudi koristi za gospodarstvo, je v pogovoru za STA povedal novi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Spregovoril je tudi o evropskih projektih ter vlogi znanstvenikov v družbi.

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Intervju z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Intervju z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Intervju z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Intervju z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom.
Foto: Anže Malovrh/STA

Kakšne bodo glavne usmeritve vašega petletnega mandata? Kakšni viziji inštituta boste poskušali slediti?

Viziji, ki jo je postavil prejšnji direktor inštituta Janko Jamnik, je težko še kaj dodati. Glavne usmeritve našega delovanja bodo tako še naprej odlična znanost kot temelj za vse ostale aktivnosti, ki potekajo na inštitutu, skrb za vrhunsko znanstveno opremo, ki je ena od osnovnih zahtev, da se vrhunska znanost sploh lahko odvija na inštitutu, ter prenašanje znanja na mlade. Seveda bo inštitut še naprej skrbel tudi za odprto sodelovanje z gospodarstvom. To bo ena pomembnih aktivnosti v prihodnosti.

Katera je bila oziroma bo prva najpomembnejša naloga po prevzemu vodenja?

V tem trenutku je ključno, da se inštitut čim bolje umesti v evropskem prostoru. Ena pomembnejših nalog v začetku tega mandata bo tako vzpostavitev zelo dobre projektne pisarne, ki bo raziskovalcem pri prijavah na evropske projekte nudila administrativno pomoč.

Inštitut je bil namreč zaradi krčenja sredstev prisiljen v še večjo usmeritev v pridobivanje sredstev v Evropi. V prvih dveh letih programa Obzorje 2020 smo uspeli pridobiti sedem evropskih projektov, verjamemo pa, da je tukaj rezerv še veliko, in ravno s tem namenom bi želeli okrepiti evropsko pisarno ter poskrbeti, da bo izplen teh evropskih projektov še boljši.

Kako uspešni ste bili pri črpanju sredstev doslej?

Prejšnji direktor Janko Jamnik je naredil velik korak v tej smeri, podal je smernice, sedaj pa bi radi to izboljšali. Rezultat, ki smo ga zabeležili doslej, je zelo dober, kljub temu pa si želimo, da bi delež trga, ki vključuje financiranje s strani tujih gospodarskih družb in financiranje s strani evropskih projektov, znašal do petine prihodkov inštituta.

Na inštitutu si med drugim želite pridobiti tudi projekte na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Zakaj je ta razpis pomemben?

Financiranje, ki ga nudi Evropski raziskovalni svet, je financiranje odličnih temeljnih raziskav, za katere je običajno težko pridobiti evropski denar. Projekti v okviru ERC se odobrijo vrhunskim raziskovalcem in so postali zelo prestižni, zato se ugled inštitucije ali države na področju znanosti presoja tudi po tem, koliko imajo projektov ERC. Na tem področju Slovenija nima dobrih rezultatov, zato bi v prihodnosti želeli pridobiti enega ali dva projekta s tega področja.

Zakaj so bazične raziskave, ki jih financirajo projekti ERC, pomembne?

Temeljne raziskave so pomembne, ker se s tem generira novo znanje, ker se razkrivajo stvari, ki se dogajajo v naravi. Če je neka inštitucija dobra v temeljnih raziskavah, to pomeni, da ima ustrezen kadrovski potencial, ustrezno znanje ter ustrezno opremo, ki je na voljo za tovrstne raziskave. Vse to pa je pomembno, ker privlači mlade in raziskovalce iz tujine, ki želijo priti v okolje z odličnimi dosežki na področju temeljnih znanosti, ter predvsem gospodarstvo in industrijo.

O pomenu dosežkov na področju temeljnih znanosti za sodelovanje z industrijo priča kar nekaj primerov. Zaradi tovrstnih dosežkov na področju nanobiotehnologije so do nas pristopili v angleškem podjetju Oxford Nanopore Technologies ter tudi v podjetju Honda, ki sedaj financira del temeljnih raziskav inštituta na področju razvoja baterij za električne avtomobile. V Hondi so želeli razumeti, kaj se bo skozi neko daljše časovno obdobje dogajalo na tem področju, zato so prišli po nasvet k našim raziskovalcem, ki se uvrščajo med najboljše raziskovalne skupine teh tematik na svetu.

Katere so glavne konkurenčne prednosti inštituta v primerjavi s podobnimi inštituti v tujini?

Z znanostjo se vsi ukvarjamo na podoben način, zato to presojanje poteka na globalnem nivoju. Od tujih inštitutov se razlikujemo predvsem v okolju, v katerem se inštitut nahaja. Majhnost naše države je lahko prednost, saj imamo dostop do relevantnih subjektov, ki na državni ravni odločajo o znanosti. Posledično lahko nekatere stvari izpeljemo hitreje, kot se to dogaja v tujini. Zaradi majhnosti smo tudi bolj odprti za mednarodno sodelovanje. Prednost vidim tudi v številnih področjih kemije in kemiji sorodnih ved, s katerimi se na inštitutu ukvarjamo, saj lahko s sodelovanjem rešujemo kompleksnejše in bolj zahtevne probleme.

Največja razlika pa je v financiranju. Z inštituti, s katerimi se radi primerjamo, to so denimo inštituti Max Planck v Nemčiji, je razlika v tem, da so bolj obsežno financirani, predvsem pa da je to financiranje stabilnejše na daljši rok.

Ena izmed vizij inštituta je bila tudi povezovanje s tujimi inštituti. Ali bo v kratkem prišlo do kakšnih premikov na tem področju?

To je vsekakor še naprej možnost, ki je za nas zanimiva. Sodelovali smo v prijavi projekta Teaming z inštituti Max Planck, ki naj bi jo financirala EU, vendar pri tej prijavi nismo bili uspešni. Razmišljamo pa že o sodelovanju na naslednjem podobnem razpisu.

Slovenija je za Kemijski inštitut premajhna - kako boste gradili ta most do mednarodne uveljavitve in še bolj čvrstega pozicioniranja znanosti Kemijskega inštituta v svetu?

Želimo si biti čim bolj vpeti v svetovno znanost, kar lahko dosežemo na več načinov: z odličnim znanstvenim delom, s publiciranjem v najbolj uglednih znanstvenih revijah ter s pridobivanjem takšnih projektov, kot so projekti ERC, kjer inštitucija gradi na svojem ugledu. Mednarodna umeščenost se kaže tudi v številu tujih obiskov in raziskovalcev na neki tuji inštituciji. Na Kemijskem inštitutu dela nekaj tujcev, želeli pa bi si, da bi svojo kariero na inštitutu nadaljevali dobri mladi znanstveniki iz tujine ali pa celo uveljavljeni tuji znanstveniki. Tu pa se seveda zopet vračamo k odličnim, temeljnim raziskavam. Če teh ter dobre infrastrukture ni, je takšne ljudi iz tujine za delo na inštitucijah v Sloveniji težko pridobiti.

Kakšne spremembe bi bile potrebne za to, da bi se več odličnih mladih raziskovalcev ali že uveljavljenih znanstvenikov iz tujine odločilo za delo na inštitutu?

Zagotovo je obseg denarja, ki ga nekomu za začetek raziskovalnega dela lahko ponudimo na našem inštitutu, pri nas drugačen kot v tujini. Problem so tudi plače, saj znanstveniki spadamo v sistem plač javnih uslužbencev, zato je dobremu znanstveniku iz tujine nemogoče ponuditi takšno plačo, kot jo lahko ponudijo tuje inštitucije.

Na inštitutu smo imeli primer odličnega znanstvenika, ki je želel svojo kariero nadaljevati v Sloveniji. Ko je prišlo do vprašanja plač, so mu v Nemčiji za pozicijo, ki je bila nižja od te, za katero smo se pogovarjali pri nas, ponudili dvakrat višjo plačo. Na koncu pa se je odločil za Švico, kjer so mu ponudili dvakrat višjo plačo kot v Nemčiji. To so okviri, v katerih moramo delati.

Ena izmed prioritet vašega mandata je tudi prenašanje znanja na mlade. Kako boste poskrbeli, da bodo odlični mladi znanstveniki prihajali ter ostali na inštitutu?

Zagotavljanje sredstev za raziskave doktorskih študentov je ena pomembnih prioritet. Za najboljše mlade, ki želijo nadaljevati delo na inštitutu, imamo mehanizme, s katerimi jih poskušamo obdržati. Veseli nas dejstvo, da je mladih, ki pri nas delajo doktorate izven sheme financiranja mladih raziskovalcev, vedno več. To je zagotovo rezultat uspeha pri delu z industrijo ter pri evropskih projektih. Res pa je, da mladi v tujini najdejo izzive in okolja, v katerih lahko svojo željo po raziskovanju in znanosti še bolj udejanjijo kot pri nas.

Inštitut ima v statutu zapisano tudi možnost ustanavljanja mlade raziskovalne skupine, ki opravlja temeljne ali aplikativne raziskave na področju delovanja inštituta in je ustanovljena za določen čas treh let. Upam, da nam jo bo v naslednjih letih uspelo ustanoviti za nekatera področja, ki na inštitutu umanjkajo.

Na katerih področjih je inštitut danes najbolj prodoren ter v katerih področjih vidite največ priložnosti?

Inštitut se ukvarja z različnimi področji kemije in kemiji sorodnih ved. Zagotovo je potrebno izpostaviti področje materialov za razvoj baterij, razvoj barv, premazov in polimerov ter področje katalize in katalitskega inženirstva, kjer imamo lepe rezultate in evropske projekte. Seveda je tu še področje moderne biotehnologije, npr. področje sintetske biologije, kjer smo eni vodilnih v svetu, ter področje nanobiotehnologije. Vsem omenjenim področjih bomo tudi v naslednjih letih posvečali veliko dela in pozornosti.

Kako boste usklajevali prodornost in razvoj obeh delov inštituta - vede o materialih ter vede o življenju?

Razlik med obema področjema se dobro zavedamo. Poskušali bomo najti projektne vsebine, ki bodo vključevale tako eno kot drugo področje. Mislim, da je to celo konkurenčna prednost inštituta, saj imamo tako ljudi, ki so sposobni materiale dizajnirati, izdelovati, spreminjati, kot tudi tiste, ki se zelo dobro spoznajo na procese, ki se odvijajo v živih celicah. Na ta način lahko določene projekte, ki bodo to dvoje povezovali, v prihodnosti izvajamo. Na primer vplivi materialov na žive celice ter spreminjanje živih celic s tovrstnimi materiali.

Koliko sredstev pridobite s strani slovenskih ter tujih podjetij ter koliko s strani države? Na katerih področjih bi si želeli izboljšati pridobivanje sredstev? Na kakšen način boste poskušali izboljšati pridobivanje sredstev iz tujine?

Od države dobimo približno polovico dohodkov, ki so stalni. V te dohodke so vključene obveznosti ustanovitelja in programsko financiranje. Drugo polovico dobimo na trgu, preko razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, z evropskimi projekti ter projekti domače in tuje industrije. Prihodki domače industrije variirajo ter obsegajo 15 do 20 odstotkov vseh prihodkov, želimo pa si, da bi bil ta delež vseskozi 20-odstoten. Na področju financiranja s strani tuje industrije, ki je po obsegu manjše, vidimo rezerve, zato v prihodnosti načrtujemo povišanje prihodkov s tega naslova.

Kako bi lahko izboljšali pretok znanja med podjetji in inštitutom? Kaj so največje težave pri sodelovanju z industrijo?

Prva stvar, ki jo bomo morali na inštitutu izboljšati, je prenos znanja oziroma prenos tehnologij, ki jih imamo na inštitutu, v neko industrijsko okolje. Inštitut sicer poskrbi za intelektualno zaščito svojih odkritij, pri nadaljnjih korakih pa nismo uspešni, zato bomo poskušali vzpostaviti pisarno za prenos tehnologij. To je zelo pomemben del, ki pri povezavi inštitutov in gospodarstva v Sloveniji primanjkuje, zato bi morala to spodbujati tudi država.

Druga pomembna stvar pa je to, da gospodarstvo poskrbi za čim več vlaganj v razvoj novih tehnologij in produktov, kar pogosto umanjka. Zelo dobro namreč sodelujemo s podjetji, ki imajo dobre razvojne oddelke ter visoko izobražen kader. S takšnimi podjetji se hitro dogovorimo za raziskave.

V Sloveniji si želimo več podjetij, ki bi izdelovala tehnološko zelo zahtevne produkte, v katere je vloženo veliko znanja. Želimo si podjetij, kot so nekatera tuja, ki bi na inštitute prihajala po nasvete o trendih na njihovem področju, ki bi jih nato vključili v načrte za razvoj njihovih izdelkov v prihodnosti. Dober primer je farmacevtsko podjetje Lek, ki je bilo pred leti zaradi vizije posameznikov pripravljeno investirati v raziskave podobnih bioloških zdravil, ki so potekale ravno na našem inštitutu. Ta skupina ter obseg raziskav se je z leti povečevala, sedaj pa je zelo pomemben del aktivnosti podjetja Lek in tujega lastnika, ki igra pomembno vlogo tudi na globalnem nivoju. S takšnim podjetjem ni težko sodelovati, ker razume pomen inštitutov in znanja za razvoj svojih produktov.

Ali bi lahko izpostavili nekaj dobrih primerov povezovanja znanosti z industrijo ter dobre prakse iz tujine?

Primer dobre prakse prenosa odkritja iz laboratorijev v razvoj nekega konkretnega produkta je npr. podjetje Oxford Nanopore Technologies, s katerim sodelujemo. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005 in ves ta čas so razvijali produkt, ki so ga sedaj ponudili na trgu, to je aparatura za določanje zaporedja genomov organizmov. V razvoj tega produkta so vložili 200 milijonov funtov, kar je več denarja, kot ga je Slovenija vložila v izboljšanje inovativnosti gospodarstva v Sloveniji. To ne bi bilo mogoče, če na univerzi v Oxfordu, kjer je skupina raziskovala, ne bi bila zelo dobra pisarna za prenos tehnologij. Ta je zaščitila uporabo produkta ter raziskovalcem pomagala pri ustanovitvi podjetja tudi z določenim zagonskim kapitalom. To pri nas manjka.

Do prevzema mandata ste vodili Laboratorij za za molekularno in nanobiotehnologijo. Ali nameravate svoje znanstveno delo za nekaj časa odložiti na stran?

Na področju raziskovanja zagotovo ne bom mogel biti aktiven v tolikšni meri kot pred nastopom mandata, še naprej pa bom sodeloval pri raziskavah. Rad bi obdržal znanstveno kondicijo, zato upam, da bom vsaj delno sodeloval pri raziskovalnem delu v laboratoriju.

Slovenska znanost se sooča s številnimi izzivi, med katerimi je najopaznejši krčenje državnega financiranja. Kako ocenjujete razmere v slovenski znanosti in kakšne so te v primerjavi s tujino?

Slovenska znanost je bila deležna res brutalnega krčenja sredstev, redkokje je bilo to krčenje tako obsežno. Izgledi za naprej so sicer nekoliko boljši, vendar smo inštituti in univerze še vedno izpostavljeni velikim pritiskom. Zelo veliko ljudi je odšlo v tujino, raziskovalni inštituti in univerze pa se siromašijo, kar je za razvoj nekega področja ter tehnologije, ki potrebuje šolane kadre, slabo. Ko izgubiš takšnega strokovnjaka, nastane velika vrzel, ki jo je težko zapolniti. To je realnost, v kateri delujemo, in res ni lahko.

Posledice krčenja so vidne tudi na področju vrhunske znanstvene opreme, ki se hitro spreminja oziroma hitro zastari. Tu smo že v zaostanku in težko sledimo svetu, kar se odraža tudi v kakovosti znanstvenega dela na inštitutih.

Kakšna je vloga slovenskih znanstvenikov v družbi?

Potrebujemo zavedanje, da je znanost za slovenski narod pomembna ravno tako kot denimo kultura. Upal bi si trditi, da je znanost poleg športa tista, ki je najbolj svetovno prepoznana in primerljiva. Naši znanstveniki so, tako kot naši športniki, svetovno prepoznani in uveljavljeni. O doseganju svetovnega uspeha slovenskih znanstvenikov, kot so Zois, Vega, Štefan in Pregl, priča že zgodovina. Dobra znanost v družbi pa prinaša tudi koristi za gospodarstvo. Z našega inštituta se je denimo v zadnjih petih letih v gospodarstvu zaposlilo 60 ljudi, od tega približno polovica doktorjev znanosti. Že zgolj dejstvo, da tako izobražene kadre zaposlimo v gospodarstvu, pomeni ogromno.