#družba znanost 30.11.2015 17:33

Na okrogli mizi ljubljanske univerze poudarili pomen temeljnih raziskav

Ljubljana, 30. novembra - Ljubljanska univerza je ob začetku tedna univerze predstavila 10 najboljših raziskovalnih dosežkov univerze v tem letu. Na okrogli mizi pa so poudarili pomen temeljnih raziskav. Ob tem je treba po besedah ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič zagotoviti, da bodo vložena sredstva v znanost opravičena in predvsem učinkovito porabljena.

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös ter ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Martin Čopič, izvršni direktor za razvoj v družbi Kolektor Marjan Drmota, direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös ter ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Martin Čopič, izvršni direktor za razvoj v družbi Kolektor Marjan Drmota, direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, direktor podjetja RLS merilna tehnika Janez Novak in Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Martin Čopič, izvršni direktor za razvoj v družbi Kolektor Marjan Drmota, direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter direktor podjetja RLS merilna tehnika Janez Novak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Univerza v Ljubljani.
Arhiv STA.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, univerza.
Okrogla miza ljubljanske univerze z naslovom Zakaj vlagati v raziskave?.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Na okrogli mizi z naslovom Zakaj vlagati v raziskave? je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič zatrdila, da znanost vsekakor potrebujemo, saj je ključ za razvoj in napredek družbe. Zato so na vladni ravni postavili izobraževanje in znanost skupaj, vendar brez bazičnih, temeljnih raziskav nikoli ni bilo napredka, je izpostavila. Kot je dodala, imamo že sedaj nekatera odlična področja, ki jih je treba spodbujati naprej.

Dragan Mihailovič z Instituta Jožef Stefan je opozoril na podhranjenost slovenske znanosti. Politika vedno z rebalansom znižuje sredstva za znanost, glavni problem je v tem, da znanost nima orientacije in ne znamo izmeriti njenega učinka, je bil kritičen. To je podkrepil s podatki, da smo v 80. letih prejšnjega stoletja imeli 502 raziskovalca na leto, danes le še 169. Ob tem se je vprašal, ali morda znanost ni sama sebi namen.

Da se je treba pogovarjati o finančnih učinkih projektov je menil tudi direktor Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) Jozsef Györkös. Agencija financira večinoma programe in projekte, pri čemer skrbi za stabilno financiranje. Györkös vidi možnost za preboj znanosti v tem, da bi se z dodatnim denarjem usmerili lahko tudi v razpise, ki bi podpirali temeljno raziskovalno delo v skladu s cilji strategije pametne specializacije. Zaenkrat je namreč po njegovih besedah vidno pomanjkanje teh ciljev.

Strategija pametne specializacije se izvršnemu direktorju podjetja Kolektor Group Marjanu Dermoti zdi pravilna, ker zagotavlja nova delovna mesta in ustvarja novo dodano vrednost.

Direktor RLS merilne tehnike Janez Novak je opozoril na povezavo univerze in gospodarstva in dejal, da v podjetjih rabijo ljudi, ki znajo kaj narediti. "Podjetje, ki mora denar služiti, ga mora tudi vračati državi v obliki davkov in prispevkov. Zato želimo izkoristiti tista znanja, ki nam manjkajo, ko poskušamo na trgu nekaj narediti, za to tudi pošteno plačamo," je pojasnil Novak.

Prorektor ljubljanske univerze za področje znanosti Martin Čopič je govoril o vplivu gospodarstva na univerzo in obratno. "Zavedati se moramo pomena univerze, ki izobražuje našo v najboljšem pomenu besede intelektualno elito, brez katere ne moremo obstati kot narod," je med drugim dejal Čopič.

Teden univerze se je sicer začel z odprtjem muzejske sobe in stalne razstave Univerza v Ljubljani - od prvih korakov do moderne univerze, dopoldne pa so predstavili tudi 10 najboljših raziskovalnih dosežkov univerze v tem letu.

Prorektor za področje znanstveno raziskovalnega dela Martin Čopič je spomnil, da so raziskave, tako osnovne kot uporabne, del temeljnega poslanstva univerze in nezamenljivi del kakovosti. Pričujočih 10 del je sicer med več kot 40 predlogi članic univerze izbrala komisija, ki je upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno.

Med najodmevnejše znanstvene dosežke v tem letu so umestili razvoj tetraciklinskega antibiotika nove generacije, ki je učinkovit proti večkratno odpornim bakterijam, razvoj enostavne in učinkovite metode priprave čistega vodikovega trioksida in model raztopine, na osnovi katerega so začeli z obsežnim eksperimentalnim proučevanjem stabilnosti raztopin globularnih proteinov.

Raziskovalci Biotehniške fakultete so z raziskavo mednarodnih razsežnosti pokazali, da na kar tretjini ozemlja Evrope živi vsaj ena vrsta velikih zveri, znanstveniki z Instituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani pa so odkrili preprosto metodo ustvarjanja stabilnega para topoloških nabojev v tekočem kristalu, pri čemer so uporabili močno lasersko svetlobo.

Raziskovalca s fakultete za računalništvo in informatiko sta razvila računalniški pristop za sklepanje v pestrem podatkovnem okolju, raziskovalki z medicinske fakultete pa sta v članku časovno in prostorsko analizirali virus ebola med epidemijo v zahodni Afriki in potrdili enkratni vnos virusa iz narave v človeško populacijo.

Prav tako so med dosežki analiza uporabe bibliometričnih metod v znanstvenih delih s področja managementa in organizacije, razvoj kaloričnih tehnologij toplotnih črpalk in hladilnikov prihodnosti pa tudi analiza učinkovitosti programa populacijskega presejalnega testiranja otrok za povišan holesterol.