znanost 9.12.2015 14:59

Odmevni dosežki UKC Ljubljana na področju revmatologije

Ljubljana, 9. decembra - Klinični oddelek za revmatologijo na Interni kliniki UKC Ljubljana je letos zabeležil nekaj odmevnih raziskovalnih dosežkov. Mladi raziskovalki z oddelka sta novembra letos imeli vabljeni predavanji na uglednih univerzah v ZDA.

Ljubljana.
Čakalnica, pacienti, bolniki, bolnišnica.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv: STA

Mladi strokovnjakinji Alojzija Hočevar in Katja Lakota s kliničnega oddelka za revmatologijo sta predavali na uglednih ameriških univerzah Harvard Medical School in Stanford University, so danes sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

UKC Ljubljana je med prvimi na svetu ultrazvočno preiskavo velikih žlez slinavk uvedel v diagnostični postopek v vsakodnevni praksi obravnave bolnikov. To pomeni, da so rezultate raziskovalnega dela prenesli v redno klinično delo in s tem izboljšali diagnostični postopek. Ultrazvočna preiskava omogoča bolniku prijazen, enostaven, široko dostopen in hiter način odkrivanja bolezni.

S tem delom je povezana Alojzija Hočevar, specialistka revmatologije, ki je magistrirala z magistrsko nalogo o pomenu ultrazvočne preiskave obušesnih in podčeljustnih žlez slinavk v diagnostiki primarnega Sjögrenovega sindroma. To je ena bolj pogostih kroničnih vnetnih revmatičnih bolezni, ki prizadene predvsem ženske po 40. letu starosti.

Hočevarjeva je novembra v bolnišnici Massachusetts General Hospital, ki je del Harvard Medical School v Bostonu, predavala in vodila praktično delavnico o vlogi ultrazvoka slinavk pri diagnostiki Sjogrenovega sindroma.

Zdravniki te ugledne univerzitetne ustanove namreč želijo preveriti uporabnost ultrazvočne preiskave žlez slinavk pri bolnikih z redko sistemsko boleznijo in njeno zmožnost razlikovanja od Sjögrenovega sindroma. Pri tem bi jim bil v pomoč natančen ultrazvočni pregled žlez slinavk in sistem ocenjevanja prizadetosti, kakršnega opravljajo v UKC Ljubljana.

V naši največji bolnišnici so nato decembra od kolegov iz Bostona prejeli obvestilo, da so za predvideni raziskovalni program izbrali slovensko metodo, Alojzijo Hočevar pa za zunanjo sodelavko.

Katja Lakota pa je leta 2014 doktorirala z disertacijo o vlogi serumskega amiloida A pri vnetju in njegovem vplivu na pridobljeno imunost. Kot Fulbrightova štipendistka je leta 2013 devet mesecev raziskovalno delala v laboratoriju profesorja Johna Varge na univerzi Northwestern Univerity v Chicagu.

Letos je objavila pomemben izvirni članek, ki opisuje akutno fazni protein serumski amiloid A, kot pokazatelj pljučne vpletenosti v sistemski sklerozi. Slednja je redka, neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem ženske. Novembra je o tem predavala tudi na stanfordski univerzi.

Kot kažejo najnovejše raziskave, ki so jih objavili profesor Varga in sodelavci, je pri sistemski sklerozi ključna preobrazba maščobnih celic podkožja v vezivne celice, ki proizvajajo velike količine beljakovine kolagena.

Katja Lakota pa je s sodelavci že leta 2012 predlagala uporabo občutljivega biološkega pokazatelja adiponektina, ki ga pretežno proizvajajo maščobne celice in kaže na obseg vezivno kožnih sprememb pri bolnikih s sistemsko sklerozo.