znanost 11.12.2015 13:13

V Novi Gorici danes jezikoslovna konferenca Škrabčevi dnevi

Nova Gorica, 11. decembra - Univerza v Novi Gorici v sodelovanju s tamkajšnjo raziskovalno postajo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) danes gosti enodnevno znanstveno konferenco Škrabčevi dnevi 9. Konferenca je usmerjena na jezikoslovje brez omejitev glede na podpodročje, temo, preučevani jezik, pristop in metodologijo.

S takšno splošno usmeritvijo poskušajo Škrabčevi dnevi po vzoru srečanj krovnih jezikoslovnih združenj v Nemčiji, Kanadi, ZDA in drugod zapolniti vrzel, ki jo v Sloveniji puščajo druge jezikoslovne konference, saj med temi ni krovnega srečanja, ki ne bi bilo omejeno ali samo na določeno podpodročje jezikoslovja, na določen teoretični pristop ali na posamezen preučevani jezik, so sporočili z Univerze v Novi Gorici.

Udeležencem so pripravili dve vabljeni in deset izbranih predavanj, na katerih bodo jezikoslovci s slovenskih in tujih raziskovalnih ustanov predstavili svoje raziskave, ki se posvečajo skladenjskim, morfološkim, pomenoslovnim, diskurznim in leksikografskim vprašanjem slovenščine, slovenskega znakovnega jezika in drugih jezikov. Predavatelji prihajajo z univerze v Benetkah, Gradcu, Mariboru, Novi Gorici in Utrechtu, Univerzitetnega kolidža London/Univerze v Zagrebu in ZRC SAZU.

Zbrane sta v uvodnem delu konference pozdravila vodja Centra za kognitivne znanosti Univerze v Novi Gorici Rok Žaucer in predstojnica Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici Danila Zuljan Kumar.

Frančiškanski samostan Kostanjevica je v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v obdobju od 1994 do 2007 organiziral šest jezikoslovnih simpozijev, poimenovanih Škrabčevi dnevi, ki jih je vsebinsko zasnoval in strokovno vodil Jože Toporišič. Frančiškanski samostan je organizacijo Škrabčevih dnevov predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je opat Stanislav Škrabec živel večino svojega ustvarjalnega življenja in kjer se je začelo delo Škrabčevega odbora.

Obe pozvani instituciji sta nalogo sprejeli, zato so bili v prenovljeni zasnovi že organizirani Škrabčevi dnevi 7 in 8. Dobra udeležba na simpozijih v letih 2011 in 2013 je pokazala, da je tovrstno srečanje več kot dobrodošlo. Organizatorji so ga obudili tudi v želji, da bi zapolnili vrzel, ki se v Sloveniji kaže kljub več rednim znanstvenim srečanjem, a le redkim, ki bi krovno združevala vse pri nas delujoče jezikoslovce.