#družba znanost 20.1.2016 19:17

Znanost ob 13h: Uporabnost znanja se pokaže šele v povezavah med znanostjo in industrijo

Ljubljana, 20. januarja - Na drugem omizju iz serije Znanost ob 13h so se predstavniki slovenskega gospodarstva in Univerze v Ljubljani spraševali, kakšno znanje pravzaprav potrebujemo. Po besedah rektorja ljubljanske univerze se uporabnost znanja pokaže šele v povezavi z industrijo.

Ljubljana, MIZŠ.
Rektor UL Ivan Svetlik.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Svetlik je uvodoma spregovoril o različnih vzgibih za iskanje novega znanja. Prvi vzgib je po njegovih besedah neinstrumentalizirana raziskovalna radovednost, ki vodi znanstvenike raziskovalce, ko se ne sprašujejo o konkretnih učinkih in aplikacijah. Drugi vzgib je odgovarjanje na pereče družbene razmere in vprašanja, tretji pa neposredno povpraševanje po znanju v smislu iskanja novih sodelavcev v gospodarskih institucijah.

Raziskave, za katere sprva kaže, da ne služijo ničemur, se po besedah Svetlika izkažejo za uporabne mnogo kasneje. Pri tem imajo ključno vlogo povezave med institucijami znanja in uporabniki znanja - to so gospodarstvo in druge institucije. Te povezave lahko ovrednotijo neko znanje kot bolj ali manj uporabno. Ob tem je izrazil upanje, da bo nova strategija pametne specializacije odigrala to ključno vlogo povezovalca.

Peter Wostner iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je dejal, da problem ni v tem, kakšno znanje ljudje imajo, temveč na kakšen način se to znanje oblikuje. "Če želimo, da so ljudje, ki bodo zapustili izobraževalni sistem, inovativni, moramo razmišljati na dolgi rok, potrebno je začeti že v vrtcu," je prepričan Wostner.

Igor Papič, dekan fakultete za elektrotehniko, ki je močno povezana tako s slovensko kot tudi mednarodno industrijo, se je dotaknil vloge univerze pri določanju prioritetnih področij. Poudaril je, da to ne bi smela biti domena univerze, temveč bi se z znanjem morali prilagajati potrebam industrije.

Znanje mora po besedah vodje inovacij in izboljšav v Leku Darje Ferčej Temeljotov rezultirati v novem izdelku, ki prinaša dobrobit stranki, pacientu ali družbi kot celoti.

Docent na ekonomski fakulteti Matej Černe rešitev za usposabljanje ljudi za službe, ki še ne obstajajo, vidi v interdisciplinarnosti, medsebojnem povezovanju. Izpostavil je tudi problem, da študenti sicer lahko sledijo strukturiranim navodilom za razrešitev problema, pri reševanju odprtih problemov pa nastanejo težave. "Potrebno je narediti več in bolj zgodaj," je prepričan Černe.

Jernej Zupanc, nekdanji mladi raziskovalec, ki je ustanovil svoje podjetje Seyens, je izpostavil, da namen univerze ni v tem, da bi ustvarjala podjetje. Pomembno je namreč, da imajo ljudje, ki pridejo z univerze, podporno okolje, v katerem lahko podjetja ustvarijo. Po njegovem mnenju pa je slovensko podjetniško podporno okolje preveč fragmentirano. "Poleg javne agencije Spirit, podjetniškega sklada imamo med drugim tudi več inkubatorjev, kompetenčnih in razvojnih centrov ... Bolj inovativni smo pri vzpostavljanju novih agencij in mehanizmov kot pa pri samem podjetništvu," je kritičen Zupanc.

Profesor Gregor Majdič z ljubljanske veterinarske fakultete, ki je pred štirimi leti ustanovil podjetje Animacel, v katerem se ukvarjajo z zdravljenjem živali z matičnimi celicami, pa meni, da potrebujemo predvsem kakovostno in dobro znanje. "V Sloveniji je veliko raziskav, ki so same sebi namen. Najdeš lahko revijo za katerokoli področje. Veliko strokovnega dela se prodaja kot znanstveno delo. Uporabno je, da vemo, kaj se dogaja okoli nas, do novega znanja pa na ta način ne bo prišlo."