znanost 21.1.2016 8:18

Po ocenah religiologov ne moremo govoriti o trku civilizacij v Evropi

Maribor, 21. januarja - Čeprav se o tem v zadnjem času veliko govori, se v Evropi po ocenah religiologov Draga Ocvirka, Anje Zalta in Marjane Harcet ni zgodil trk civilizacij v smislu spopada med krščanstvom in islamom. "Če potekajo kakšni boji, potekajo ti znotraj posameznih verstev oziroma družb," je na sredini razpravi na teološki fakulteti v Mariboru dejal Ocvirk.

Maribor, mariborska enota Teološke fakultete.
Okrogla miza z naslovom Ali se je v Evropi zgodil trk civilizacij?, ki jo je v okviru tedna krščanske edinosti 2016 organizirala mariborska enota Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, mariborska enota Teološke fakultete.
Okrogla miza z naslovom Ali se je v Evropi zgodil trk civilizacij?, ki jo je v okviru tedna krščanske edinosti 2016 organizirala mariborska enota Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, mariborska enota Teološke fakultete.
Okrogla miza z naslovom Ali se je v Evropi zgodil trk civilizacij?, ki jo je v okviru tedna krščanske edinosti 2016 organizirala mariborska enota Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Sociologinja religije Anja Zalta je pojasnila, da ne moremo govoriti o krščanstvu in islamu kot monolitnih blokih, saj so znotraj njiju različne smeri in skupine, ki se razvijajo vsaka v svojo smer. Izpostavila je še, da islam z aktualno begunsko krizo ni novost na evropskih tleh, ampak je bil tu prisoten že prej. "Islam je tudi evropska religija," je poudarila in spomnila na avtohtone muslimanske skupnosti na Siciliji in v Španiji.

"Ne prihaja do trka civilizacij, ampak prihaja do trka v Evropi," je dodala teologinja Marjana Harcet. "Politika Nemčije ima danes takšno težo, da prihaja do trka ene države članice EU z drugimi. To, kar se dogaja na mejah, kjer postavljamo ograje, je posledica tega, da se vsi bojimo za lastno identiteto. Nimamo neke evropske identitete, ki bi nas spodbudila k temu, da ogradimo Evropo, da postavimo enotna pravila v Evropi," je pojasnila.

Islam in begunci lahko po njenih ocenah ogrozijo Evropo le s tem, da se med Evropejci širita strah in sovraštvo, kar je velikokrat posledica nepoznavanja islama. To je mogoče preseči le z dialogom, v katerem pa morajo Evropejci nastopati kot enakopraven, ne vzvišen sogovornik. "Zakaj si jemljemo pravico, da presojamo, kaj je prav in kaj narobe? Tako delamo enako kot tisti, ki se jih bojimo," je dejala.

Sogovorniki so se strinjali, da je v Evropi premalo znanja o posameznih religijah, zaradi česar prihaja tudi do napačnih prepričanj. Zalta je izpostavila primer obrezovanja žensk v Afriki, kjer "gre za vprašanje nasilja, ne religije".

Okroglo mizo je vodil moralni teolog Ivan Štuhec, ki je izpostavil pomen človekovih pravic in evropskega pravnega reda. "Razumem, da burka ni stvar Korana. Tudi krščanske ženske so se nekoč morale zakrivati. A mi smo to presegli in tega ne bi smeli več tolerirati," je dejal.

"Ne vidim težave v tem, da nekdo nosi pokrivalo, s katerim se identificira," je odgovorila Harcetova. Po njenih besedah to za večino muslimank ne predstavlja takšnega problema kot za nekatere Slovence. Težava je po njenem v tem, da se na te domnevno sporne muslimanske prakse gleda zviška in s stališča, da je edino prav le tako, kot se dela na Zahodu.

"V Evropi se moramo izkopati iz religijske nepismenosti," je poudaril Ocvirk. To je izpostavil tudi Štuhec: "Slovenski prostor je na področju religije podhranjen. Postali smo religijski analfabeti, saj v šolah ni diskusije o religiji. To se nam zdaj maščuje in se nam bo maščevalo tudi v nadaljevanju, ker bodo ekstremne reakcije na vse takšne in drugačne ekscese veliko bolj prisotne kot bi bile, če bi imeli visoko kulturo religijske izobrazbe."

Vsi so se tudi strinjali, da nasilnega, džihadističnega islama ni moč zanikati, a ga ne gre posploševati na ves islam. "Al Kaida se je še borila za neke ideološke, verske cilje. Pri Islamski državi pa gre za senzacijo terorizma," je ocenil teolog Ocvirk.