V Mariboru slovesno odprtje novih prostorov Izuma

Vrednost celotnega projekta je 9,5 milijona evrov, od tega je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 7,2 milijona evrov, država 1,5 milijona, sam Izum pa milijon evrov.

Institut, ki se pri svojem delu osredotoča na knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti, je s tem pridobil dodatnih tisoč kvadratnih metrov delovnih površin, to je pisarn, sejnih sob, predavalnic in laboratorijskih prostorov. S tem so po besedah direktorja Izuma Davorja Šoštariča omogočili mnogo boljše delovne pogoje ne le za zaposlene ampak tudi za udeležence izobraževalnih programov v tem centru.

Glavna novost je nov računalniški center, ki je glede na dejavnost instituta ključnega pomena. "Je trikrat večji od starega in zgrajen po najsodobnejših normativih, tudi kar zadeva varnost," je direktor povedal za STA.

V okviru projekta so tudi energetsko sanirali obstoječi objekt, ki je bil zgrajen v 60. letih prejšnjega stoletja kot Dom družbenih organizacij. "Tu imamo 14 vrtin 150 metrov globoko v zemljo, iz katerih pridobivamo ogromne količine energije. Poleg tega vso odvečno toploto, ki jo proizvedejo stroji v računalniškem centru, spravimo v naš ogrevalni in ohlajevalni sistem ter dobimo še ogromno energije zraven. Tako smo skoraj na nuli, kar se ogrevanja in hlajenja tiče," je še pojasnil Šoštarič.

Izum je nastal iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ki ga je slovenska vlada leta 1991 opredelila kot informacijski infrastrukturni servis za znanost, izobraževanje in kulturo ter leto kasneje prevzela tudi ustanoviteljstvo nad njim.

Znan je predvsem po razvoju knjižničnega sistema Cobiss, ki ga je razširil tudi v države Jugovzhodne Evrope. Zaradi tega je leta 2012 pridobil status Unescovega regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti. Izum je razvil tudi slovenski informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti SICRIS ter nudi dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov.

Za pomemben prispevek k slovenski znanosti in izobraževanju se je Izumu med drugimi zahvalila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki se današnje slovesnosti zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti.

Namesto nje je zbrane nagovoril državni sekretar Tomaž Boh. "Vaša odličnost se ne meri v citatih in se ne zrcali v patentih, pa vendar s svojim delom postavljate pomembne mejnike slovenske znanosti, izobraževanja in kulture na področju knjižnične dejavnosti. Z vzpostavitvijo javno dostopnega in transparentnega sistema prikazovanja znanstvenih dosežkov ste nenazadnje vzpostavili pogoje, da se je odlična slovenska znanost lahko pokazala tudi širši javnosti," je povedal.