#družba znanost 23.3.2016 11:28

S projektom CITI-SENSE do podatkov o kakovosti zraka v Ljubljani s pomočjo prebivalcev

Ljubljana, 23. marca - Raziskovalci Instituta Jožef Stefan (IJS) v okviru mednarodnega projekta CITI-SENSE raziskujejo kakovost zraka v zunanjem in notranjem okolju v Sloveniji. Namen projekta je s pomočjo senzorskih tehnologij dobiti vpogled v kakovost zraka v Sloveniji ter prebivalcem približati problematiko kakovosti zraka z njihovo aktivno vključitvijo v projekt.

Ljubljana.
David Kocman iz odseka za znanost okolja na Inštitutu Jožef Stefan.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
David Kocman iz odseka za znanost okolja na Inštitutu Jožef Stefan.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
David Kocman iz odseka za znanost okolja na Inštitutu Jožef Stefan.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana.
David Kocman iz odseka za znanost okolja na Inštitutu Jožef Stefan.
Foto: Anže Malovrh/STA

Evropski projekt CITI-SENSE združuje 27 partnerjev iz desetih držav. Iz Slovenije v projektu sodeluje IJS z odsekom za znanosti o okolju, ki ga vodi Milena Horvat, ter odsekom za komunikacijske sisteme pod vodstvom Mihe Mohorčiča. V okviru projekta bo vzpostavljenih več pilotnih postavitev spremljanja kakovosti zraka po različnih evropskih mestih, je povedal dr. David Kocman z Odseka za znanosti o okolju na IJS.

Med pilotnimi mesti so poleg Ljubljane tudi Barcelona, Oslo, Edinburgh, Dunaj, Beograd, Haifa, Ostrava in Vittoria. Kakovost zraka v Ljubljani spremljajo na izbranih stalnih zunanjih točkah, v notranjih prostorih treh šol, z osebnimi prenosnimi enotami pa tudi po principu participativnega zaznavanja med gibanjem ljudi, ki sodelujejo v študiji.

"Z uporabo novih senzorskih tehnologij želimo pogostiti mrežo merilnih mest in na ta način dobiti boljšo sliko o prostorski porazdelitvi onesnažil v zraku v realnem času, predvsem pa želimo prebivalcem približati problematiko kakovosti zraka v mestih z njihovo aktivno vključitvijo v projekt," je pojasnil Kocman.

Zrak je po besedah Kocmana glavni medij, preko katerega pridejo različna onesnaževala v človekovo telo. Tudi mednarodna zdravstvena organizacija ocenjuje, da na globalni ravni kar sedem milijonov ljudi na leto umre zaradi onesnaženega zraka, zato je pomembna komponenta projekta opolnomočenje in osveščanje prebivalstva o tej temi.

Vse zbrane informacije o kakovosti zraka se zbirajo s pomočjo spletnih orodij in aplikacij ter bodo na voljo širši javnosti v obliki t.i. Citizens' observatories oziroa državljanskih observatorijev na spletni povezavi http://co.citi-sense.eu/Home.aspx.

V raziskavi lahko sodelujejo vsak prebivalec Ljubljane

Prebivalci Ljubljane lahko senzorsko enoto gostijo na svojem dvorišču, na voljo pa so tudi manjše, mobilne senzorske enote, s katerimi lahko posameznik preveri kakovost zraka v svoji neposredni okolici - na primer na poti v službo ali med rekreacijo.

Skupna lastnost enot je, da so precej avtonomne in ne potrebujejo zahtevnega vzdrževanja, pojasnjuje Kocman. Omogočajo kontinuirane meritve v realnem času z zelo visoko frekvenco, ki je odvisna od nastavitev in potreb. Senzorji pri tem poleg temperature, vlage in zračnega pritiska merijo tudi dušikove okside, ogljikov monoksid, ozon ter količino prašnih delcev.

Z aplikacijo do podatkov o subjektivnem zaznavanju kakovosti zraka

Ekipo projekta CITI-SENSE med drugim zanima tudi, kako prebivalci Ljubljane dojemajo problematiko kakovosti zraka. V ta namen so v okviru projekta razvili aplikacijo CityAir, s katero lahko uporabniki poročajo o subjektivnem zaznavanju kakovosti zraka na določeni lokaciji v določenem času. Aplikacija je za uporabnike Androida dostopna na tem mestu, za iOS pa na tej povezavi.

Prebivalce skušajo k aktivni udeležbi spodbuditi tudi s pomočjo spletnega vprašalnika na temo kakovosti zraka. Slednji bo raziskovalcem pomagal bolje razumeti, kako prebivalci zaznavajo vprašanja, ki se nanašajo na kakovost zraka v Ljubljani.

Meritve tudi v notranjosti prostora

Meritve kakovosti zraka izvajajo tudi v notranjih prostorih, in sicer v sodelovanju s tremi ljubljanskimi šolami - Gimnazijo Vič, OŠ Spodnja Šiška, OŠ Vodmat. Z meritvami v šolskih prostorih poskušajo problematiko kakovosti zraka približati tudi učencem in učiteljem.

Učenci izmerjene podatke med drugim uporabljajo tudi za izdelavo raziskovalnih nalog. Dijaki Gimnazije Vič so denimo za ta namen razvili aplikacijo, ki omogoča zajem in vizualizacijo podatkov iz merilnih naprav. Za slednjo so si lani prislužili srebrno medaljo na olimpijadi Genius v ZDA.

Modeliranje prostorskega onesnaženja

Raziskovalci testirajo tudi, kolikšno je število statičnih enot, ki so zadostne za modeliranje prostorskega onesnaženja. Na podlagi rezultatov iz enot, teh je po Ljubljani trenutno 17, lahko namreč izdelajo model prostorske porazdelitve določenega onesnažila.

"Na ta način lahko izračunamo, kakšna je kakovost zraka na neki točki, kjer meritev ne izvajajo. Predvsem pa je pomembno, ker nam modeli dajejo možnost preigravanja različnih okoljskih scenarijev," pojasnjuje Kocman.

"Če se bomo pogovarjali o preureditvi prometne ureditve, bomo lahko na ta način predvideli, kaj tovrstni poseg v okolje dejansko prinese k izboljšanju kvalitete zraka," še dodaja.

O projektu

Projekt CITI-SENSE oz. Development of sensor-based Citizens' Observatory Community for improving quality of life in cities poteka pod okriljem 7. okvirnega programa EU za raziskave in inovacije. Konzorcij projekta vodi norveški raziskovalni inštitut Norwegian Institute for Air Research (NILU).

V projektu sodelujejo tako raziskovalci s področja znanosti o okolju kot tudi nevladne organizacije in tehnološki partnerji, katerih naloga je podpora raziskavam z ustreznimi senzorskimi in informacijskimi tehnologijami.