znanost 5.4.2016 13:02

Število žensk v znanosti narašča, a prostor za napredek ostaja

Ljubljana, 5. aprila - Število žensk v znanosti sicer narašča, a po mnenju udeležencev današnje okrogle mize, ki jo je organiziral Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius), prostor za napredek še vedno ostaja. Tudi strategija pristojnega ministrstva opredeljuje ukrepe, s katerimi bi v znanosti uravnovesili spolno strukturo.

Ljubljana.
Laboratorij.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Okroglo mizo je odprl Peter Volasko z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je uvodoma izpostavil, da je zadnje desetletje usmerjeno v okrepitev vloge žensk v znanosti in tudi na drugih področjih. Kot je dejal, nenazadnje to upošteva tudi ključni evropski dokumentu Evropa 2020, ki govori o nujnosti povečanja ženske vloge v družbi nasploh.

Omenjeni dokument po besedah Volaska služi tudi kot osnova za slovensko strategijo, ki prav tako predvideva uravnoteženje spolne strukture v znanosti in družbi.

V okviru ministrstva sicer deluje posebna komisija za uveljavitev vloge žensk v znanosti, članica komisije Uršula Konečnik pa je v pogovoru poudarila, da številke glede žensk v znanosti še vedno niso ugodne. Kot je pojasnila, je na vodilnih položajih raziskovalnih institucij po zadnjih podatkih 23 odstotkov žensk, zato so ukrepi za uravnoteženje razmerja spolov po njenem mnenju vsekakor potrebni.

Z neenako spolno strukturo pa nimajo težav v Leku. Kot je pojasnila Darja Ferčej Temeljotov iz omenjene farmacevtske družbe, so v zadnjih petih letih zaposlili 1100 delavcev, od katerih je bilo 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških.

Po drugi stani pa je med 750 zaposlenimi, ki so vključeni v službe za razvoj in raziskave, 60 odstotkov žensk in 40 odstotkov moških. Enako razmerje so v zadnjih petih letih zaznali tudi med 450 novimi magistri in doktorji znanosti.

Raziskovalki Maja Veselič s filozofske fakultete v Ljubljani in Brigita Rožič z Instituta Jožef Stefan sta medtem predstavili svoji izkušnji kot raziskovalki. Prva se je kot raziskovalka izobraževala na Japonskem, tja pa jo je poleg ambicij po znanju vodilo tudi dejstvo, da po doktoratu v Sloveniji ni dobila službe.

Rožičeva pa je svoje znanje izpopolnjevala v Franciji. Izpostavila je, da kot ženska v ekipi svojega spola nikoli ni jemala kot pomanjkljivost, prej se ji to zdi prednost. V času raziskovanja v Franciji pa ji je največ težav povzročila birokracija, je dodala.

Prav s tem pa se ukvarja iniciativa Evropske komisije Euraxess, ki je namenjena spodbujanju mednarodne mobilnosti raziskovalcev. Kot je pojasnil Robert Marinšek iz slovenske veje iniciative, je sistem namenjen temu, da raziskovalcem olajšajo delo, saj jim stres pri selitvi povzročajo že preproste stvari. Na primer, kako se ljudje v neki državi med seboj pozdravljajo, je pojasnil.

Na konferenci so predstavili še aktualne mednarodne projekte na temo žensk v znanosti, gospodarstvu in politiki. Med njimi so projekti Eqpowerec, Garcia ter Openn.