IBM ne bo odprl klicnega centra v Sloveniji
Ljubljana, 7. maja - Multinacionalka IBM je v zadnjih letih odprla vrsto klicnih centrov za komunikacijo z uporabniki v državah vzhodne Evrope. Med kandidatkami za vzpostavitev novega centra za tehnično podporo je bila tudi Slovenija, a se je IBM po presoji odločil, da dejavnosti ne bo pripeljal v Slovenijo. Klicni center bo IBM odprl na Hrvaškem.
Da bo IBM Slovenijo obšel, je vlada pojasnila ta teden v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Andreja Čuša. Kot so pojasnili v sporočilu, je lokacija v Sloveniji predstavljala eno od možnosti za vzpostavitev novega centra za tehnično podporo, prvi kontakt predstavnikov vlade z IBM pa je bil vzpostavljen oktobra lani.
IBM je v pogovorih operiral z različnim številom predvidenih dodatnih delovnih mest, številke pa so se gibale od 50 do 1000. Glede na izraženo pobudo IBM, ki sicer ni bila predstavljena v obliki poslovnega oz. investicijskega načrta, na podlagi katerega bi bilo mogoče presojati vse neposredne in posredne koristi za Slovenijo, je agencija Spirit pripravila izračun investicije IBM z upoštevanjem teoretično možnega koriščenja različnih vzpodbud za zaposlovanje mladih skladno z obstoječimi ali načrtovanimi podlagami in javnimi razpisi s poudarkom na vzhodnem delu Slovenije.
"Ob tem vlada poudarja, da davčne obveznosti v Sloveniji nikakor ne morejo biti predmet parcialnih dogovorov, saj gre za temeljni pravni okvir za delovanje države, kar je bilo pojasnjeno tako IBM kot tudi drugim zainteresiranim družbam skozi leta, ki oprostitve davkov postavljajo v ospredje kot temeljno pogajalsko izhodišče," je vlada navedla v sporočilu.
Glede na prejeto gradivo in predstavitev možnosti, ki v Sloveniji obstajajo skladno z obstoječim pravnim redom, je IBM nato opravil presojo skladno s svojimi internimi pravili poslovanja in sprejel odločitev, da širitve dejavnosti ne bo pripeljal v Slovenijo, svoje odločitve pa ni pojasnil. IBM naj bi se sicer po pisanju časnikov Dela in Večer namesto za Slovenijo (možna lokacija je bil Maribor) odločil za Hrvaško.
Slovenija torej za naložbe v regiji tekmuje z Avstrijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Za naložbe se je treba truditi, je za današnje Delo povedal partner in vodja svetovalne družbe AT Kearney v vzhodni Evropi Branko Žibret. Po njegovem mnenju bi Slovenija morala imeti strategijo, kakšne tuje naložbe želi, in vzpostaviti sistem za pridobivanje naložb. Poleg tega je nujno dobro poslovno okolje. "Vlada se zaveda težav, a vse se spreminja počasi," je kritičen Žibret.
Družba AT Kearney je sicer izvedla analizo o tujih neposrednih investicijah v Sloveniji. Ta je pokazala, da se v zadnjih letih pritok tujih neposrednih naložb v Slovenijo povečuje, a večinoma zaradi privatizacije, ne pa zaradi greenfield investicij, ki bi prinašale nova delovna mesta. V Sloveniji tuje investicije pomenijo okoli 20 odstotkov BDP, v sosednjih državah pa od 40 do 45 odstotkov BDP.
Analiza je pokazala, da so za investitorje najpomembnejši velikost trga, stroški dela, transparentnost zakonodaje, stopnja korupcije, varnost in učinkovitost administrativnih postopkov. Najmanj pomembne pa so kakovost telekomunikacijske, elektro- in prometne infrastrukture ter dostop do nepremičnin.
Slovenija ima objektivno težavo: tuji investitorji se najraje odločajo za vlaganja na velike potrošniške trge, kar Slovenija ne bo nikoli, opozarja Žibret. "Zato mora biti še bolj atraktivna," dodaja.