#družba znanost 13.5.2016 8:00

Nore ideje in strastna želja po spreminjanju sveta na bolje

piše Sebastijan R. Maček

Phoenix, 13. maja - Kaj dobimo, ko se na enem mestu znajde več kot 1700 nadebudnih srednješolskih raziskovalcev z vsega sveta? Seveda ogromno najstniške energije, zvedavosti in tudi negotovosti, predvsem pa kopico norih in presenetljivih idej, ki bi jih prej pričakovali od uveljavljenih strokovnjakov kot od mladostnikov, ki se šele podajajo na svojo poklicno pot.

Phoenix, ZDA.
Konferenčni center v Phoenixu gosti letošnji mednarodni sejem znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Turpki tekmovalec Can Goksal na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Tekmovalec Steven iz Teksasa na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Slovenska tekmovalka Gabriela Štumberger na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Slovenska tekmovalka Gabriela Štumberger na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Stojnice tekmovalcev na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Osrednje prizorišče letošnjega mednarodnega sejma znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Phoenix, ZDA.
Stojnice tekmovalcev na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF.
Foto: Sebastijan R. Maček/STA

Tak skupek mladih raziskovalcev se je zbral v Phoenixu v ameriški zvezni državi Arizoni na vsakoletnem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike ISEF, ki ga organizira ameriško Društvo za znanost in javnost, sponzorira pa ameriški tehnološki velikan Intel.

Na prvi pogled prireditev zgleda kot ogromna različica znanstvenih sejmov, poznanih iz ameriških filmov, na katerih mladi predstavljajo šolske eksperimente. A ni potrebno dolgo, da se ta slika popolnoma razblini, kajti ti mladostniki, izbrani na nacionalnih tekmovanjih v približno 75 državah, že sedaj počnejo stvari, ki se jih ne bi sramovali niti uveljavljeni znanstveniki.

Amanda iz Tuscona v Arizoni je tako v sklopu triletnega projekta razvila način, kako s pomočjo alg iz vode odstranjevati svinec. Ne samo, da je razvila koncept in opravila laboratorijske analize, dejansko je zgradila popolnoma delujoč prototip naprave za filtriranje. Ravno proces izdelave, pravi, je bil najbolj zabaven del projekta.

Ricardo iz Paname je preučeval, ali lahko določene vrste bakterij in gliv razgradijo herbicid atrazin, ki se sicer zelo dolgo zadržuje v prsti in podtalnici. V isto kategorijo sodi tudi slovenska tekmovalka Gabriela Štumberger, ki je preučevala vpliv pesticidov na rast mikroorganizmov v prsti.

Za nekatere razstavljene projekte je kar težko verjeti, da so jih naredili srednješolci. Steven iz Teksasa, na primer, je razvil povsem nov način, kako bolje kontrolirati drone s pomočjo potiska, kar bistveno izboljša njihovo stabilnost in olajša upravljanje. Za svoj izum je pridobil tudi patent, ki ga namerava komercializirati, ravno sedaj pa za objavo v znanstveni reviji pripravlja strokovni članek.

Steven je star 17 let in se šola na domu - večinoma sam, brez pomoči staršev, samo z uporabo učbenikov in tečajev, ki jih najde na spletu.

Brian in Spencer iz Floride sta preverjala možnost, da planeti ne obstajajo samo okrog zvezd, temveč tudi okrog črnih lukenj. Kot sta dejala, sta bila presenečena, saj pred njima na to očitno ni pomislil še nihče oziroma o tej temi sploh ne obstaja strokovna literatura. Zato sta morala celoten teoretičen koncept postaviti sama in vsaj teoretično sta dokazala, da je možno okrog črnih lukenj najti planete.

Kaj sploh motivira mlade, da se lotijo tako ambicioznih projektov? Sploh pri ameriških in tudi azijskih dijakih je še kako prisotna želja po uspehu, ki prinaša obet študija na dobri univerzi. Liana iz Kalifornije, ki je preučevala nov način izboljšanja učinkovitosti antibiotikov, si tako obeta, da bo prišla na elitni MIT v Massachusettsu. V to vlaga ogromno energije, saj na primer po šoli že pol leta vsak dan dela kot asistentka v laboratoriju, čeprav je stara šele sedemnajst let.

A pri večini mladih znanstvenikov so razlogi precej globlji. Mnogi kot glavni motiv izpostavljajo težavo, s katero so se srečali v vsakodnevnem življenju. Tudi Slovenka Gabriela je motivacijo za projekt dobila iz domačega okolja, saj izhaja in Hajdoš v severovzhodni Sloveniji, kjer je onesnaženost tal s pesticidi precejšnja. A to ni bil njen edini motiv. Pravi, da jo je to preprosto zanimalo, kar tako.

Can Goksal iz Turčije se je na primer lotil vzrokov kroničnih obolenj, in to zato, ker je njegova družina opravila genski test, ki je pokazal, da pri njih obstaja večje tveganje umrljivosti za kroničnimi boleznimi.

Amanda iz Arizone na vprašanje, zakaj se je odločila za svoj projekt, pove, da je želela raziskovati nekaj, kar bo imelo neposreden vpliv na življenje ljudi. "Z mojo napravo bi lahko tudi najbolj revni prebivalci Afrike ali Južne Amerike pili čisto vodo," je dejala.

Mnogi pa si neskromno preprosto želijo svet spremeniti na bolje. "Obupno si želim spremeniti svet, hočem biti superheroj," je dejala ameriška udeleženka Ainsley, ki je razvila hitri test za disleksijo. Tudi Ricardo je dejal, da je ravno boljši svet to, kar ga zanima.

In to želijo početi s pomočjo znanosti. Pri tem so jim za navdih tudi ali predvsem drugi znanstveniki, ki so na sejmu prave zvezde. Na panelni razpravi o odličnosti v znanosti in tehnologiji, na kateri sta nastopila tudi dva Nobelova nagrajenca, so bili udeleženci razprave deležni tako bučnih aplavzov, kot da bi bili pravi pop zvezdniki.

Mladim znanstvenikom so na srce položili, naj bodo večno vedoželjni, naj jih ne ustavijo prepreke, ki jih je v procesu raziskovanja neskončno, in naj bodo hkrati tudi odgovorni člani družbe z visoko moralno integriteto.

Martin Chalfie z Univerze Columbia, prejemnik Nobelove nagrade za kemijo leta 2008, je tako dejal, da je znanost odličen primer prednosti civilizacije: civilizacijski dosežki so človeka osvobodili do te mere, da lahko počne še kaj drugega, kot da samo dela za golo preživetje - in to morajo znanstveniki izkoristiti do polne mere.

Cato Laurencin z Univerze v Connecticutu, ki je letos prejel prestižno nacionalno medaljo za tehnologijo in inovacije za delo na področju regeneracije tkiv, je o znanstvenikih dejal, da bi morali biti bolj priznani člani družbe. "V srednji šoli so največje zvezde nogometaši, a največji zvezdniki bi morali biti vi," je ob bučnem aplavzu dejal Laurencin.

Čeprav se mladi udeleženci šele podajajo na znanstveno pot, imajo že sedaj veliko skupnega. Ne samo radovednost in vedoželjnost, tudi zavedanje, da za znanstvene dosežke ni dovolj samo trdo delo, potrebno jih je tudi znati predstaviti javnosti.

Na predstavitvenih prostorih so sicer imeli častno mesto grafi in analize in dijaki so resnično obvladali znanstveni pristop, a svoje projekte so znali pojasnjevati tako poljudno, da bi jih lahko razumel vsak, tudi ljudje brez posebne naklonjenosti do znanstvenih tem. Vsaj na tem področju bi se lahko mnogi znanstveniki učili od njih.

Kot je na panelni razpravi dejal J. Michael Bishop, prejemnik Nobelove nagrade za medicino leta 1989, je bistvenega pomena, da znanstveniki pri komuniciranju svojega dela v javnosti uporabljati preprosti jezik. "Najbolje je, da sploh ne uporabljate znanstvenega jezika," je dejal.