#družba znanost 13.5.2016 12:52

Potrebujemo raziskave mešanice zdravilnih učinkovin v okolju

Ljubljana, 13. maja - Na svetu je okoli 3000 zdravilnih učinkovin, ki končajo v okolju ter delujejo še dolgo po tistem, ko zapustijo naše telo. Največji problem za analizo pa predstavlja nepoznavanje kronične izpostavljenosti nizkim koncentracijam mešanih snovi v okolju, je v okviru cikla predavanj Znanost na cesti povedala Ester Heath z Instituta Jožef Stefan (IJS).

Ljubljana, GH Union.
Predavanje v okviru cikla Znanost na cesti Ester Heath z Instituta Jožef Stefan.
Foto: STA

Prisotnost zdravilnih učinkovin oziroma t. i. novih onesnažil v okolju, ki, kot pravi Heathova, "niso nova, novo je naše zanimanje za njihovo prisotnost v okolju," je pomembna predvsem zaradi možnih neželenih učinkov, ki jih predstavljajo za ljudi in druge ne-tarčne organizme.

Na osnovi dostopnih podatkov ter trditev Svetovne zdravstvene organizacije, je po besedah Heathove tveganje za zdravje ljudi zaradi prisotnosti zdravilnih učinkovin v okolju sicer minimalno. Vendar te študije zajemajo zgolj akutno izpostavljenost tem učinkovinam, premalo pa je raziskav kronične izpostavljenosti nizkim koncentracijam mešanih snovi, je pojasnila.

Ko zaužijemo zdravilno učinkovino, namreč ta telo zapusti v kombinaciji ostankov starševske spojine in metabolitov, v okolju pa se tej mešanici pridružijo tudi razgradni produkti, kar otežuje analizo. Tako nimamo več kombinacije 3000 spojin, temveč neskončno možnih različic kombinacij, je razložila Heathova ter dodala, da gre še za zelo neznano področje. "Veliko dela nas še čaka, da bomo lahko neizpodbitno potrdili ali ovrgli tveganje ljudi."

Med doslej preučevani zdravilnimi učinkovinami, je bilo dokazano, da so za okolje najbolj pereči antibiotiki, steroidni hormoni, nekatere nesteroidne protivnetne učinkovine ter citostatiki. Gre za sestavine, ki jih poznamo in jih pogosto uporabljamo, je pojasnila Heathova.

Med prvimi in najbolj preučevanimi zdravilnimi učinkovinami so bili antibiotiki, prve raziskave namreč segajo že v 70. leta v ZDA. Kljub dolgi zgodovini raziskav, pa je zanimanje za preučevanje teh učinkovin še vedno največje.

Antibiotiki se predvsem v razvitih državah uporabljajo v velikih količinah, kar je predvsem posledica zelo visokih dnevnih odmerkov. Posledično jih je veliko tudi v okolju, kar povzroča vse bolj razširjeno odpornost bakterij. Poleg tega pa imajo pomemben vpliv tudi na spremembe mikrobiološke združbe.

V nekaterih evropskih državah so po besedah Heathove toliko ozaveščeni, da se uporabi antibiotikov izogibajo, znano pa je, da je njihova poraba večja v državah južnega mediterana.

Poleg antibiotikov so problematične tudi nesteroidne protivnetne učinkovine kot so denimo ibuprofen, ketoprofen, naproksen in diklofenak, kamor spadajo protibolečinska zdravila, kot sta denimo naklofen ali voltaren, po katerih ljudje pogosto posegajo. Njihovi dnevni odmerki so sicer nižji kot pri antibiotikih, ker pa po njih posegamo veliko pogosteje, so njihove količine porabe bistveno višje.

Prvi velik korak na področju regulacije vnosa zdravilnih učinkovin v okolje je po mnenju Heathove naredila Vodna direktiva, ki jo je leta 2015 sprejela Evropska komisija in predstavlja pravno podlago za varstvo in obnovljivost voda. Komisija je v direktivo vključila tudi zdravilne učinkovine, in sicer nesteroidno protivnetno učinkovino diklofenak, tri steroidne hormone ter tri makrolidne antibiotike. Pričakujejo pa, da bodo tem primerom sledila tudi druga organska onesnažila iz skupine zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego.

Napredek je viden tudi s strani tehnologije, saj prihajajo novi tehnološki procesi, kot je denimo kavitacija, ki se že uporablja za čiščenje odpadnih voda. "Zadnje področje, kjer lahko naredimo viden napredek, pa je področje izobraževanja, ozaveščanja in komunikacije," je menila Heathova.

Kot je povedala, bi morali o učinkih in rabi nevarnih učinkovin ozaveščati že osnovnošolce, vsak posameznik pa bi moral poskrbeti za pravilno odlaganje pretečenih oziroma neuporabljenih zdravil, ki jih v Sloveniji zbirajo lekarne, v Ljubljani pa dvakrat letno tudi mobilna zbiralnica podjetja Snage.

Za bolj čisto in zdravo okolje, je pomemben tudi ozaveščen potrošnik. "Pomembno je, da kupujemo okolju prijaznih sredstva za pomivanje oz. pranje, da potrpimo, ko bela srajca ni več bela, ter da dvakrat premislimo, preden kupimo ali vzamemo recept za zdravilne učinkovine," je še dodala Heathova.

Ester Heath je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanosti o okolju in izredna profesorica na mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, smer ekotehnologija. Glavno področje njenega raziskovanja je organska analiza, kjer v zadnjem času intenzivno preučuje pojavnost, kroženje in učinke ostankov zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego v okolju.