Podjetja znanost 22.5.2016 15:38

Na Lekovem Regijskem BioCampu 2016 tudi o razvoju in regulaciji podobnih bioloških zdravil

Ljubljana, 22. maja - Začenja se tridnevni forum Regijski Biocamp 2016, ki ga Lek, član skupine Sandoz, pripravlja šesto leto zapored. V okviru dogodka se bodo v ponedeljek zvrstila predavanja priznanih strokovnjakov. Med drugim bo globalna vodja regulatornih zadev v Biofarmacevtiki v Sandozu mag. Ingrid Schwarzenberger spregovorila o dobi bioloških zdravil.

Ljubljana.
Globalna vodja regulatornih zadev v Biofarmacevtiki v Sandozu Ingrid Schwarzenberger.
Foto: Lek

Zdravljenje z biološkimi zdravili se je začeli v zadnjih tridesetih letih. S potekom patentnih pravic biološkim zdravilom se je v Evropski uniji uveljavila nova oblika bioloških zdravil (t. i. podobna biološka zdravila), ki so zaradi krajšega razvojnega obdobja cenejša, hkrati pa ravno tako kakovostna, učinkovita in varna kot biološka zdravila.

Od registracije prvega podobnega biološkega zdravila letos mineva 10 let. Leta 2006 je namreč Evropska agencija za zdravila (EMA) odobrila rekombinantni rastni hormon somatropin Sandoza, ki je divizija Novartisa. Pri lansiranju omenjenega zdravila na trg je pomembno vlogo odigrala tudi Ingrid Schwarzenberger, ki se je Sandozu priključila že leta 1984, od leta 2001 pa je globalna vodja regulatornih zadev v Sandozovi Biofarmacevtiki.

Vodi ekipo 120 zaposlenih, ki skrbi za vse regulatorne aktivnosti po svetu za tri tržne produkte - rastni hormon, eritropoetin alfa in filgrastim - ter za številne razvojne programe, ki so v teku. Z registriranjem treh podobnih bioloških zdravil so v Sandozu, kot pionirju na tem področju, prispevali k uveljavitvi koncepta podobnih bioloških zdravil.

Največji izziv, s katerim se je Sandoz soočal ob odobritve rastnega hormona leta 2006, je po besedah Schwarzenbergerjeve povezan z njihovim pionirstvom na tem področju. Kot prvi so morali v tesnem sodelovanju z evropskim regulatorji utreti pot za podobna biološka zdravila. Na ta način so prispevali k uveljavitvi koncepta podobnih bioloških zdravil ter pomagali ustvarjati smernice za regulatorni okvir na tem področju.

Registracija rekombinantnega rastnega hormona je v tistem času pomenila začetek novega obdobja v medicini, saj podobna biološka zdravila ponujajo revolucionarno možnost zdravljenja za številne bolezni, meni Schwarzenbergerjeva. Podobna biološka zdravila so namreč po lastnostih, varnosti in učinkovitosti primerljiva z referenčnim biološkim zdravilom. Iz tega izhaja, "da podobna biološka zdravila spodbujajo konkurenco, ki vodi k prihrankom v zdravstvenih sistemih, neprestanemu inoviranju ter povečanemu dostopu pacientov do teh zdravil, kar je ključnega pomena," pravi Shwarzenbergerjeva.

Začetki razvoja podobnih bioloških zdravil v Sandozu sicer segajo že dve desetletji nazaj, kar je več kot v katerem koli drugem podjetju, poudarja Shwarzenbergerjeva. Leta 1996 je denimo Sandoz iniciiral prvi razvojni program za podobna biološka zdravila. Poleg tega, da je na trg EU poslal prvo podobno biološko zdravilo na svetu, je izdal tudi prvo podobno biološko zdravilo na Japonskem (somatropin leta 2009) in Kanadi ter prvo podobno biološko zdravilo v ZDA (rekombinantni filgrastim leta 2015). S tem so utirali pot za regulatorne okvire ne le v Evropi ter ZDA, temveč tudi v drugih državah po svetu.

Ohranjanje vodilnega položaja v tako inovativnem polju je po besedah Shwarzenbergerjeve velik izziv. Kljub temu so ga skozi leta uspeli še okrepiti. Pri tem so, kot pravi Shwarzenbergerjeva, vseskozi "zavezani tako k izboljšanju življenj pacientov kot tudi lajšanju zdravstvenih proračunov s povečevanjem dostopa do visokokakovostnih, a cenovno dostopnih podobnih bioloških zdravil".

Raziskava berlinskega inštituta Inštituta IGES z naslovom Zmanjševanje porabe v evropskih zdravstvenih sistemih z uporabo podobnih bioloških zdravil je namreč pokazala, da bi lahko osem držav Evropske unije, ki so jih v raziskavi proučevali, z uporabo podobnih bioloških zdravil do leta 2020 privarčevalo med 11,8 in 33,4 milijarde.

Registracijski postopki podobnih bioloških zdravil zahtevajo klinične študije, s katerimi dokažejo varnost, učinkovitost in kakovost podobnega biološkega zdravila. Slednje je pogoj za pridobitev dovoljenja za promet, ki se izvaja po centraliziranem postopku na Evropski agenciji za zdravila (EMA) s sedežem v Londonu, za ameriški trg pa skrbi Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA).

Preden je podobno biološko zdravilo registrirano, morajo dokazati primerljivost z biološkim zdravilom na ravni strukturnih in funkcionalnih lastnosti. Če je primerljivost na omenjenih ravneh dokazana, lahko v veliki meri predvidevajo tudi enako varnost produkta, je pojasnila Schwarzenbergerjeva.

"S primerjanjem strukturnih in funkcionalnih lastnosti lahko z veliko stopnjo samozavesti vzpostavimo povezavo s kliničnimi študijami, ki že obstajajo za referenčni produkt. Na ta način lahko predvidevamo tudi lastnosti podobnega biološkega zdravila, povezane z učinkovitostjo in varnostjo, vključno z imunogenostjo," je dejala.

Evropska agencija je po besedah Schwarzeneggerjeve vodilna v svetu, čemur so botrovale njihove številne izkušanje na področju regulacije podobnih bioloških zdravil. V zadnjih dveh oziroma treh letih pa je tudi ameriška agencija (FDA) naredila velik napredek na tem področju, pravi Schwarzenbergerjeva.

Med agencijama je sicer po njenih besedah visoka stopnja harmonizacije. Obe denimo podpirata rabo globalnega referenčnega produkta za klinične raziskave podobnih bioloških zdravi, zaradi česar proizvajalec podobnih bioloških zdravil ne potrebuje dveh ločenih študij.

Sandozova podobna biološka zdravila (rasni hormon, eritropoetin alfa, filgrastim) so trenutno na voljo v 75 državah po svetu. Prodaja biofarmacevtike se je pri tem v letu 2015 povečala za 39 odstotkov v primerjavi z letom prej in je znašala 772 milijonov evrov. Pri tem somatropin s 16-odstotnim tržnim deležem tako v ZDA kot tudi v Evropi ostaja najhitreje rastoča znamka rastnega hormona na svetovni ravni. Vsa tri podobna biološka zdravila so na voljo tudi pacientom v Sloveniji.

Sandoz vseskozi gradi tudi nove razvojne in proizvodne kapacitete. Leta 2015 so denimo odprli vrhunsko biološko proizvodnjo BioInject v avstrijskem mestu Schaftenau. Letos pa so z naložbo vredno 10 milijonov evrov odprli tudi nove laboratorije za nadzor kakovosti, tehnični razvoj in razvoj končnih biofarmacevtskih izdelkov v Biofarmaceviki Mengeš.

V Sandozu so si zadali, da bodo do leta 2017 oddali vloge za registracijo 10 novih izdelkov - načrte tudi uspešno uresničujejo, saj so oddali že pet vlog.