#družba znanost 16.7.2016 10:10

S pomočjo numeričnih modelov do zmanjšanja škode ob razlitju nafte

Ljubljana, 16. julija - Skoraj vsaka obmorska država ima v stalni uporabi enega ali več napovednih modelov širjenja nafte. Slednji v primeru razlitja v morje, omogočajo kratkoročno napoved širjenja nafte in učinkovitejše ukrepanje na terenu, je pojasnil Dušan Žagar, predstojnik oddelka za okoljsko gradbeništvo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer razvijajo tovrstne modele.

ZDA, Los Angeles.
Razlitje nafte, čiščenje razlitja nafte.
Fot: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Numerični modeli razlitja nafte, ki jih razvijajo na fakulteti, omogočajo simulacijo mogočih scenarijev. S pomočjo napovednih modelov lahko v kratkem času ocenijo potencialno ogrožena območja in omogočijo ustreznim službam primerno ukrepanje ter s tem poskušajo zmanjšati vpliv nesreče na okolje.

Med drugim lahko z njimi predvidijo časovni potek gibanja nafte, količino nafte, ki zadene določene dele obale pa tudi razgradnjo in spremembe lastnosti razlite nafte zaradi izhlapevanja in drugih procesov degradacije. Na obali pa lahko predvidijo količino odložene nafte in čas ponovnega sproščanja z obale. "Če poznamo lokacijo razlitja, vrsto razlite nafte in vremenske ter tokovne razmere v morju, je mogoče ukrepati hitreje in z boljšim učinkom," je pojasnil profesor Žagar.

V primeru razlitja nafte je treba ukrepati čim hitreje, po možnosti preden se naftni madež razširi na veliko površino in ga je nemogoče ograditi. Vsi potrebni vhodni podatki in ustrezno izobražen kader mora zato biti po besedah Žagarja na voljo kadarkoli.

Pri tem je nujno sodelovanje z institucijami, ki zagotavljajo operativne napovedi vremena in stanja morja vsaj za 24 ur vnaprej, smiselno pa je modele razlitja nafte združiti z drugimi napovednimi modeli. "Tudi če je model v pripravljenosti in so takoj na voljo vsi vhodni podatki, ostaja še vedno veliko nepredvidljivih dejavnikov, ki lahko pokvarijo rezultate simulacij," je dejal Žagar.

Razlitje nafte ima namreč po njegovih besedah tako ekonomske kot tudi okoljske posledice. Ob takšnem dogodku so močno prizadete gospodarske dejavnosti obalnega pasu, v okolju pa lahko večja količina razlite nafte povzroči dolgotrajne posledice ali celo nepopravljivo škodo.

Doslej izdelali štiri modele

Na fakulteti so doslej izdelali štiri tovrstne modele, ki vključujejo napovedovanje potovanja in širjenja razlite nafte. Izdelujejo in izpopolnjujejo pa tudi več drugih modelov, ki večinoma izračunavajo samo enega od procesov ob razlitjih nafte. Tovrstne modele večinoma uporabljajo službe za varovanje morja, v študijske namene pa tudi univerze in druge raziskovalne organizacije.

Pri simulacijah so močno povezani z Agencijo RS za okolje in Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo, ki jim posredujeta podatke o tokovih in vremenu. "Tudi pri razvoju in izpopolnjevanju modelov sodelujemo s tema institucijama, saj se v Sloveniji le peščica ljudi ukvarja z numeričnimi modeli v morskem okolju."

Simulacije le po prognostičnem načinu

Nekateri modeli omogočajo simulacije po taktičnem načinu, ko se je razlitje že zgodilo, drugi pa po prognostičnem načinu, za izdelavo različnih scenarijev ob morebitnem razlitju. Na fakulteti simulacije izvajajo le po prognostičnem načinu, saj v slovenskem morju v zadnjih 20 letih ni bilo večjega razlitja, je pojasnil Žagar. Ob umerjanju in preverjanju modelov pa so analizirali nekatera znana razlitja.

Ob plovnih poteh, ki potekajo blizu slovenske obale, dveh razmeroma velikih pristaniščih v Kopru in Trstu ter močni gospodarski in rekreativni plovbi tveganje za razlitje nafte sicer vedno obstaja. "Vendar je velika razlika med potopitvijo rekreativnega plovila z nekaj deset litri goriva in maziva ter med tankersko nezgodo, kjer bi se lahko razlilo tudi več kot 100.000 ton surove nafte," je še dejal Žagar.