70 let KI znanost 10.6.2016 14:50

Za razvoj biotehnologije med drugim potrebna podpora in razumevanje s strani države

Ljubljana, 10. junija - Biotehnologija, ki ji napovedujejo ključno vlogo v razvoju tega stoletja, bi morala postati sidrišče razvoja, okoli katerega bi se razvijale druge industrijske panoge, so se strinjali udeleženci panela na Kemijskem inštitutu. Pri tem je potrebna podpora in razumevanje države, predvsem pa vlaganje v raziskovalno infrastrukturo ter razvoj kadrov.

Ljubljana, Kemijski inštitutu.
Okrogla miza o biotehnologiji.
Foto: STA

Kot je povedala direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, so raziskovalci že v 80. letih prejšnjega stoletja pozornost posvečali področju biotehnologije, ki pa takrat še ni bilo priznano. Kritično je poudarila, da je današnji finančni razrez po vedah postal skoraj tak kot pred 30 oz. 40 leti, večjih premikov pa kljub opozorilom znanstvene skupnosti na tem področju ne zaznava. Politika po njenem mnenju ne sledi trendom tudi v smislu financiranja in siceršnje podpore.

Po mnenju Lah Turnškove so novi projekti in startupi na področju razvoja biotehnologij ostali sredi razvoja, zato na inštitutu trenutno pripravljajo ustanovitev biotehnološkega inkubatorja. Ob tem bodo, kot je poudarila Lah Turnškova, potrebovali podporo države ter predvsem sodobno opremo. Slednja bi bila na razpolago vsem mladim z dobrimi idejami, raziskovalci različnih inštitutov pa bi ob tem nanje prenašali svoja znanja.

Po besedah Matjaža Ovna iz Lekove Biofarmacevtike Mengeš je regulativa v življenjskih vedah zelo konzervativna, kar je po eni strani razumljivo, saj gre za občutljivo področje. Kljub temu pa bi morali narediti več za povečanje dialoga, tudi s strokovnimi diskusijami, da vede o življenju ne bodo zaostajale 40 let za drugimi industrijskimi panogami, kar se danes dogaja, je menil. Država bi se po njegovem mnenju morala zavedati, da gre pri razvoju biotehnologije za dolgoletne procese, kjer rezultati zgolj v nekaj letih ne bodo vidni.

Po mnenju Ovna področje biotehnologije prinaša velik potencial za razvoj, ki pa bi se ga morali lotiti na premišljen, postopen, dobro pripravljen način. "V preteklosti smo se iz nekaterih primerov naučili, da če informacije niso podane na pravilen način, lahko to ubije cele panoge." Oven se je dotaknil tudi izobraževalnega sistema, ki je po njegovem mnenju odličen, kar opažajo tudi v industriji. Paziti pa je potrebno, da se trend kakovostnega izobraževanja nadaljuje.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je ob tem izpostavil, da potrebujemo bazično znanost in dobre instrumente za podporo velikim projektom. Znanost v tem kontekstu ne more biti neposredni servis gospodarstva temveč njegov partner pri razvijanju dolgoročnih projektov, je izpostavil Boh.

Kot je še menil, področje biotehnologije potrebuje fleksibilen izobraževalni sistem. Programi izobraževanja na vseh treh stopnjah so trenutno podvrženi relativno dolgemu in zapletenemu postopku njihovega spreminjanja. Spremembe akreditiranih programov bodo z novim zakonom o visokem šolstvu prenesli iz Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu na visokošolske institucije. Slednje bodo tako hitreje prilagajali študijske programe trenutnim potrebam družbe ter s tem tudi gospodarstva, je povedal Boh.

Na področju razvoja biotehnologije pa so po mnenju Petra Wostnerja iz Službe vlade RS za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko ključnega pomena predvsem strateška partnerstva. Slednja omogočajo spremembe, ki so pogoj za uvajanje strukturnih sprememb v prakso. Razpisi so po njegovem mnenju potreben pogoj. ""Brez tega, da bi spremenili način, kako funkcioniramo med sabo, pa ti razpisi ne bodo pomenili preboja," je dejal.

Wostner je še dodal, da je potreben skupen razmislek partnerjev o raziskovalnih prednostih države, saj bo prihodnji krog raziskav fokusiran. Med drugim pa potrebujemo tudi planiranje na področju kadrov, na področju internacionalizacije ter podjetništva.