znanost 3.9.2016 8:00

Prvi študijski program paliativne oskrbe v Sloveniji

pripravila Lili Pušnik

Celje, 3. septembra - V bližajočem se študijskem letu Visoka zdravstvena šola v Celju začenja z izvajanjem novega magistrskega študijskega programa druge stopnje paliativna oskrba. Edini tovrstni študijski program v slovenskem prostoru so razvili zaradi vse večjih potreb po kakovostni in strokovni paliativni oskrbi, so sporočili z omenjene šole.

Ljubljana.
Bolniška soba, bolniška postelja, bolnišnica, klinika.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Bolnikom vseh starosti z neozdravljivimi boleznimi in njihovim svojcem bodo z naprednimi znanji bodoči diplomanti pomagali med boleznijo in v procesu žalovanja. V zadnjih letih Visoka zdravstvena šola v Celju svojo strokovno in razvojno-raziskovalno dejavnost ter aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja usmerja v področje paliativne oskrbe.

Nov podiplomski študijski program je tako nastal na podlagi razvojno-raziskovalnega dela na šoli, smernic državnega programa paliativne oskrbe v Sloveniji, demografskih trendov in potreb po ustrezno izobraženih izvajalcih paliativne oskrbe. Z naraščanjem obolevnosti za rakom in drugimi kroničnimi obolenji ter podaljšanjem življenjske dobe so namreč potrebe po paliativni oskrbi vedno večje.

Kot je navedeno v državnem programu paliativne oskrbe, je paliativna oskrba sestavni del zdravstvenega in socialno varstvenega sistema na vseh ravneh in s tem neodtujljiv element človekove pravice do zdravstvenega in socialnega varstva. To pomeni, da mora biti zagotovljen dostop do strokovne in kakovostne paliativne oskrbe vsem, ki jo potrebujejo in želijo.

Paliativno oskrbo izvajajo v številnih razvitih državah, saj so njeni pozitivni učinki znanstveno dokazani tako glede učinkovitosti kot ekonomičnosti. Študijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe, je mednarodno primerljiv. Na Visoki zdravstveni šoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domačimi in tujimi strokovnjaki s področja paliativne oskrbe.

Gre za dvoletni interdisciplinarni magistrski študijski program, v izvedbo katerega bodo vključeni strokovnjaki z različnih področjih.

Študijski program je bil decembra lani akreditiran na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu in ga bodo začeli izvajati s študijskim letom 2016/17, od 1. avgusta pa je odprta prva prijava za vpis v študijski program. Razpisanih je 30 vpisnih mest za izredni študij, saj je program v prvi vrsti namenjen že zaposlenim, ki se želijo dodatno usposobiti na področju paliativne oskrbe.

V študijski program se poleg diplomantov študijskih programov na področju zdravstvene nege lahko vpišejo tudi diplomanti drugih zdravstvenih ved, kot tudi zdravniki ter diplomanti socialnega dela, psihologije in teologije.

Kot je za STA ocenila onkologinja Maja Ebert Moltara, je v onkologiji z več študijami dokazana dobrobit zgodnje paliativne oskrbe, ki se prepleta sočasno s specifičnim zdravljenjem, v smislu boljše kakovosti življenja, manj anksioznih ter depresivnih stanj. Zgodnja vključitev je pomembna zlasti pri bolezni s predvidenim hitrim napredovanjem, je dejala Ebert Moltara.

Po njenih besedah potrebe po paliativni oskrbi v Sloveniji vsekakor obstajajo, saj v Sloveniji umre nekaj manj kot 20.000 ljudi letno, največji del zaradi kroničnih srčno-žilnih bolezni, približno 30 odstotkov pa tudi zaradi raka.

Paliativno oskrbo izvajajo vsi zdravstveni delavci, ki oskrbujejo neozdravljive bolne. "Ker mora paliativna oskrba potekati celostno, to pomeni, da potrebujemo tim strokovnjakov, kot so zdravniki, medicinske sestre, psihologi, socialni delavci in duhovni spremljevalci z ustreznim znanjem," je dejala Ebert Moltara.

Poudarila je, da mora paliativna oskrba potekati neprekinjeno. To pomeni ne glede na to, kje bolnika obravnavajo, v bolnišnici, ambulanti družinskega zdravnika, domu starejših ali hospicu.

Na vprašanje, ali imamo v Sloveniji specializacijo iz paliativne oskrbe, je Ebert Moltara odgovorila, da ne. Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe pa zadnja leta nudi več različnih dodatnih izobraževanj za pridobivanje osnovnih znanj iz paliativne oskrbe.

Specialna znanja iz paliativne oskrbe za Slovenijo so sicer predvidena v okviru inštituta za paliativno medicino in oskrbo na mariborski medicinski fakulteti, vendar se programi še pripravljajo.

"Paliativna oskrba je področje, ki od zdravstvenega delavca zahteva tudi ustrezno znanje s strani psihološke podpore bolnika in svojcev, prav tako pa so potrebna znanja in veščine iz komunikacije. V 50-urnem izobraževanju, ki ga ponuja združenje, je velik del namenjen prav tem vsebinam", je še dejala Ebert Moltara.