Podjetja znanost 15.9.2016 18:25

Na Mosu o dvigu konkurenčnosti prek povezovanja znanosti in gospodarstva

Celje, 15. septembra - Utrjevanje vezi med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom je eden ključnih ciljev ministrstva za izobraževanje in znanost, je na okrogli mizi na Mednarodnem obrtnem sejmu (Mos) v Celju zatrdila ministrica Maja Makovec Brenčič. Le tako je mogoče povečati konkurenčnost podjetij, ki pa se morajo pogovarjati in mrežiti tudi med seboj.

Celje.
Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Makovec Brenčičeva, ki je naštela ukrepe za krepitev vezi med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom, si nadeja, da bo ministrstvo v dialogu z gospodarstvom ustvarilo tiste rešitve, ki bodo živele tudi v prihodnje. Kot je poudarila, se svet namreč nenehno spreminja in rešitev za danes morda jutri ne bo več primerna. "Zato je potrebno trajnostno razmišljanje," je dejala.

Prenos znanja v gospodarstvo je ključen za dvig konkurenčnosti, je pa po besedah udeležencev okrogle mize z naslovom Kako združiti moči na poti med raziskavami in znanostjo ter obrtništvom in podjetništvom?, ki jo je na Mosu organiziral odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, treba vzpostaviti pravo komunikacijo.

Obrtniki se na začetku svojega delovanja ponavadi ne obračajo na fakultete in inštitute, saj je za tako sodelovanje potreben nek določen čas. Ko pa obrtnik prehaja proti podjetništvu, pa je tako sodelovanje neizogibno.

"Je pa od obrtnika do obrtnika odvisno, ali bo sodelovanje fakultete izkoristil," je pojasnil Janez Kopač z ljubljanske strojne fakultete. Pojasnil je, da je v zadnjem obdobju sodelovanja vse več, saj morajo podjetniki s svojimi izdelki hitro na trg.

Slovenija razpolaga z veliko inženirskega znanja, je dejal obrtnik Marko Kajzer, ki pa kljub visoki ravni slovenskega izobraževalnega sistema pogreša mojstrsko ali poklicno izobraževanje. "Dušo izdelku da roka, ta roka pa mora biti mojster," je poudaril in dodal, da nekaterim poklicem pada popularnost in bi jih bilo dobro bolj izpostaviti.

Ministrica Makovec Brenčičeva se je strinjala, da bi bilo prav, da se mladi bolj učijo obrtnega dela. Tudi zato je vlada po njenih besedah pripravila koncept vajeništva. "Na plano želimo prinesti tudi tiste poklice, ki so morda že začeli izumirati, oziroma tiste, ki bodo zelo pomembni v prihodnosti," je zatrdila.

Prava komunikacija sicer ni pomembna le med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom, temveč tudi med gospodarstvom samim, pa je poudarila Tanja Mohorič iz Hidrie, sicer tudi direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda. "Treba je začeti kreirati ne le dobaviteljske verige, ampak mreže partnerstev," je dejala in dodala, da vsako podjetje, tako malo kot veliko, potrebuje znanja svojih partnerjev, ker samo ne more dovolj hitro reagirati na zahteve trga.

Po ocenah Mohoričeve se velika podjetja premalo zavedajo, kako pomembno je skomunicirati njihovo strategijo razvoja. Če dobavitelji to strategijo poznajo, potem vedo, kaj se od njih pričakuje. "Velika podjetja morajo znati skomunicirati svoje strategije, da tisti, ki želijo z njimi stopiti v partnerstva, vedo, katera znanja razvijati," je izpostavila.

Da je komunikacija med podjetji izrednega pomena, se je strinjala tudi Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. "Treba se je pogovarjati in mrežiti," je poudarila in ocenila, da Sloveniji manjka področna tržnica znanj in povpraševanja.