Mariborska univerza danes obeležuje 41 let delovanja

Kot ob tem poudarjajo na mariborski univerzi, so danes usmerjeni v pridobivanje najboljših študentov in ustvarjanje razvojnega okolja, "kjer je doma odličnost v vseh pogledih". S tem uresničujejo svoj cilj postati osrednja razvojna institucija, ki se povezuje z gospodarstvom in s partnerji ustvarja center trajnostnega razvoja širše regije.

Na univerzi bodo 41 let obstoja obeležili na torkovi slovesnosti Dies Academicus, na kateri bodo med drugim podelili nagrade in priznanja. Letošnja častna doktorja bosta zaradi izjemnih in vrhunskih dosežkov ter s tem zaslug za večanje ugleda univerze postala Vojmir Pogačar in Kyösti Oikarinen, naziva zaslužnih profesorjev pa bosta prejela Jožef Mihael Zupančič in Silvo Devetak.

Kot je ob obletnici povedal rektor Tičar, letošnja sicer ni okrogla, kar pa ne pomeni, da za njimi ni pomembno leto in da jih v prihajajočem študijskem letu ne čakajo nove pomembne naloge. "Na eni strani moramo poskrbeti za kakovostno raziskovalno dejavnost, na drugi pa za to, da bo izobraževanje novih generacij potekalo na visoki ravni," je poudaril Tičar.

V minulem letu so se na mariborski univerzi po njegovih besedah ukvarjali predvsem z razvojem novega spletnega razvojnega središča Vzhodna.si, s katerim želijo zagotoviti pretok znanj, ki jih gospodarstvo, industrija in družbene skupnosti potrebujejo za razvojne projekte, pa tudi za podporo pri pridobivanju evropskih sredstev.

Med najbolj odmevnimi dosežki na univerzi izpostavljajo razvoj prvega slovenskega nanosatelita, ki bo poletel v vesolje, uspehe pri projektu študentske formule in na mednarodnem tekmovanju Imagine Cup, pa tudi prestižno nagrado Reimagine Education za projekt Demola, ki jih postavlja ob bok najboljšim univerzam.

Tradicija pedagoškega izobraževanja v Mariboru sicer sega v leto 1863, ko je bilo zasnovano dvoletno učiteljišče, in se nadaljuje v letu 1888, ko je to preraslo v štiriletno. Nastanek mariborske univerze pa je pomemben mejnik tudi pri decentralizaciji slovenskega visokega šolstva, saj je študij postal dostopnejši večjemu številu študentov.

Uspešno delo pa ne more v celoti zasenčiti nekaterih manj pozitivnih zgodb, ki zadnja leta prihajajo predvsem iz rektorata in vodstev nekaterih fakultet in niso v čast tako ugledni inštituciji. Ne gre pozabiti na razprtije okoli za nekatere, predvsem za sindikalne predstavnike, spornega rektorskega mandata Tičarja, za katerega menijo, da bi se moral kljub izvolitvi na ta položaj upokojiti.

Ob tem se je Tičar zaradi mlačnega ukrepanja zapletel tudi v zgodbo okoli neprimernega vedenja njegovega zdaj že nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča. Še ena odmevna afera pa je izbruhnila lani, ko so mediji razkrili, da je takratni dekan ekonomsko-poslovne fakultete Klavdij Logožar Darsu brez njene vednosti prodal diplomsko nalogo svoje študentke. Tičar ga je razrešil šele po izglasovani nezaupnici na akademskem zboru.