V raziskovalni projekt Zagotovimo.si hrano za jutri izbranih 31 projektov

V okviru prehranske varnosti bodo skozi šest projektov ocenili stanje odpornosti škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstva v Sloveniji, proučili uporabo metod varstva rastlin z nizkim tveganjem v vrtnarstvu, ocenili zgodnje odkrivanje in obvladovanje bakterijskega ožiga oljk. Raziskali bodo tudi uporabo hmeljevih pripravkov pri zatiranju varoje, ter zdravje perutnine in prašičev v intenzivnih in alternativnih sistemih reje.

Za konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov je prijavljenih devet projektov. Med drugim bodo proučevali učinke sedanjega modela skupne kmetijske politike, implementiranega v Sloveniji, ter modele sprememb politike v prihodnjem obdobju. Ocenili bodo tudi področje konkurenčnosti kmetijske pridelave v luči podnebnih sprememb in racionalne porabe vode ter za optimiranje tehnologije.

Raziskovalci bodo iskali tehnološke rešitve za bolj kakovostno pridelavo sena ter genomsko selekcijo, ki lahko z večjo točnostjo in hitreje pridobljeno oceno plemenske vrednosti pomembno izboljša prirejo mleka. V podporo povečanju konkurenčnosti v sadjarstvu je izbran projekt, ki bo celovito proučil tehnološke rešitve za premostitev zaostajanja v pridelkih pri pridelavi jabolk.

V okviru trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri so izbrali 13 projektov. Med njimi so proučevanje genske erozije registriranih lokalnih sort kmetijskih rastlin ter kmetovanje na vrstno bogatih travnikih, raziskovanje pomena divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin, proučevanje možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu ter pridobitev razvojnih rešitev na področju samodejnih postopkov identifikacije sprememb dejanske rabe kmetijskih zemljišč.

Med izbranimi projekti bo raziskovanje usmerjeno tudi v pravočasno zaznavanje in obvladovanje gozdu škodljivih organizmov, zlasti podlubnikov. Poleg varstvenega vidika so nujna nova spoznanja o primernosti posameznih drevesnih vrst ter načinu gojenja gozdov na posameznih rastiščih ter vpliva tehnologije, kar vse bi sedanja dolgoročna tveganja znižala na razumno mejo in s tem lastnikom omogočili pričakovan donos.

Izvajanje politike razvoja podeželja želi ministrstvo podpreti z uporabnimi raziskavami v povezavi z umeščanjem kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov, ki postajajo vedno večja ovira pri kmetovanju ter potencialom za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Rastoči družbeni pomen ekosistemskih storitev pa dobiva svoj prostor z raziskavo turistične in rekreativne funkcije gozdov, predvsem v smeri obvladovanja konfliktov med lastniki in uporabniki.