STAznanost

Astronom Igor Žiberna: Nasino odkritje ponuja možnost spektralne analize vode

Maribor, 27. septembra - Visoki izbruhi vode na Jupitrovi luni Evropa, o katerih je v ponedeljek poročala ameriška vesoljska agencija Nasa, ponujajo možnost spektralne analize vode, ne da bi tam pristali in vrtali v tla, je STA povedal Igor Žiberna s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. "To je zdaj tisto, kar bo v prihodnje postalo zelo zanimivo," je dodal.

To sicer ni prvo takšno odkritje v našem osončju, pravi Žiberna, ki je tudi predsednik Astronomskega društva Orion. Podobni izbruhi vode, strokovno imenovani kriovulkanizem, so znani že na Saturnovi luni Enkelad.

Zdaj je torej potrjeno, da nekaj podobnega obstaja tudi na Jupitrovi luni Evropa, pri čemer pa so strokovnjaki o vodnih izbruhih na Evropi domnevali že od leta 2012 naprej, je dejal Žiberna, ki je ponedeljkovo novinarsko konferenco ameriške vesoljske agencije Nasa spremljal v živo.

Nasa je torej potrdila, da gre za izbruhe vode v bližini južnega pola lune Evropa. Izbruhi vode pa ponujajo možnost spektralne analize vode, ne da bi tam pristali in vrtali v tla. Na osnovi absorpcijskega spektra, ki nastane pri prehajanju znane svetlobe skozi izbruh, lahko znanstveniki določijo, kateri plini so prisotni v teh izbruhih, morda tudi kakšne zanimive spojine, ki bi kazale na obstoj življenja v notranjosti Evrope.

Pri tem pa Žiberna opozarja na potrebo po treznosti. Na Evropi so namreč zelo nizke temperature in zelo redka plast atmosfere, v kateri je sicer tudi kisik, a bi bili morebitni živi organizmi, če bi prišli na površje, izpostavljeni zelo krutim pogojem.

Na površju lune Evropa je namreč voda v trdnem stanju; trd ledeni pokrov je po ocenah debel od deset do 30 kilometrov, pri čemer je temperatura na ekvatorju okoli minus 160 stopinj Celzija, na polih pa okoli minus 220 stopinj Celzija. Pod ledenim pokrovom pa znanstveniki domnevajo, da torej obstaja tekoča voda in da so njene zaloge od dva- do trikrat večje kot je vode na Zemlji.

Razlaga o tem, kako je lahko v notranjosti Evropa tekoča voda, je povezana z močnimi plimskimi silami Jupitra, ki je sicer največji planet v našem osončju z več kot 60 lunami in ki sam ustvari več energije, kot je dobi od Sonca.

Jupitrova gravitacija, kot pojasnjuje Žiberna, "gnete" lune. Najmočneje se to "gnetenje" plimskih sil Jupitra odraža na Jupitrovi luni Io, ki je vulkansko izjemno aktivna. Na luni Evropa pa to "gnetenje" in tudi trenje vode s površinskim ledom ter z notranjostjo, ki je najverjetneje trdna, povzroča segrevanje vode, da ta ne zmrzne, je dejal Žiberna.

Jupiter ima prek 60 lun, štiri največje so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Evropa je malce manjša od Zemljinega satelita Lune, ima pa gostoto primerljivo naši Luni oz. gostoto primerljivo z gostoto Zemeljske skorje. Luno Evropa je že leta 1610 odkril italijanski fizik, matematik in astronom Galileo Galilei.