#družba znanost 29.9.2016 10:06

Zmagovalec prvega slovenskega slama raziskovalec Ajasja Ljubetič

Ljubljana, 29. septembra - Ljubljana je v sredo gostila prvi slovenski znanstveni slam, katerega namen je spodbuditi mlade znanstvenike na začetku kariere k poljudnemu predstavljanju svojega dela nestrokovni javnosti. Na dogodku se je predstavilo 11 mladih znanstvenikov in znanstvenic, občinstvo pa je najbolj navdušil raziskovalec Kemijskega inštituta Ajasja Ljubetič.

Ljubljana.
Prvi slovenski Znanstveni slam v organizaciji projekta Znanost na cesti.
Foto: STA

Raziskovalec odseka za sintezno biologijo in imunobiologijo na Kemijskemu inštitutu Ajasja Ljubetič se je predstavil v nastopu z naslovom (Nano)piramide nekoč in danes. Spregovoril je o posebnem postopku, ki raziskovalcem omogoča, da si izberejo želeno obliko verige proteinov - bodisi piramido, tetraeder ali trikotno prizmo, - nato pa s pomočjo določanja zaporedja modulov, aminokislinske sekvence, DNK in bakterij celicam sporočijo informacije o želeni končni strukturi.

Tovrstni postopek med drugim prinaša priložnosti za nove sisteme dostave zdravil ali izdelavo novih cepiv. V prihodnje pa upajo, da bodo to tudi ogrodja za nove nanorobote, je o pomenu njihovega dela na inštitutu povedal Ljubetič.

Drugo mesto po izboru občinstva je zasedla magistrska študentka na Mednarodni podiplomski šoli Instituta Jožef Stefan (MPŠ IJS) in zaposlena na centru za mikroskopijo in mikroanalizo IJS Maja Koblar, ki je v predstavitvi z naslovom Elektrokemija znotraj presevnega elektronskega mikroskopa zgodovino elektrokemije povzela kar v rimah.

Na tretje mesto pa se je uvrstila doktorandka na Fakulteti za farmacijo Špela Zupančič, ki je v predstavitvi z naslovom Z nanovlakni proti zobu časa spregovorila o nanovlaknih z že vgrajenimi antibiotiki in probiotiki za zdravljenje paradontalne bolezni.

Vsak izmed sodelujočih raziskovalk in raziskovalcev z različnih raziskovalnih področij je imel na voljo pet minut, da s kratko, poljudno in izvirno pripovedjo o svojem raziskovalnem delu navduši poslušalce. Nastop je ocenjevalo občinstvo, trije najboljši nastopi pa so prejeli tudi denarno nagrado.

V slamu so sodelovali še Nena Močnik s Fakultete za družbene vede, doktoranda MPŠ IJS Bor Krajnc ter Luka Suhadolnik, Ana Gantar z IJS, Alja Žorž iz zavoda za varstvo kulturne dediščine, magistrska študentka na Nacionalnem inštitutu za biologijo Sara Vidmar, magistrska študentka ljubljanske biotehniške fakultete Sabina Bec ter doktorandka biomedicine Maša Černič.

Znanstveni slam je razširjena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo, ki pa pri nas doslej še ni bila prisotna. Tovrstne dogodke so namreč začeli uvajati v Nemčiji pred desetimi leti, kasneje so se začeli širiti še v druge evropske države. Njihov namen je približevanje znanosti javnosti in umeščanje znanosti v 'mainstream'.

Prvi slovenski znanstveni slam je nastal na pobudo vodje projekta Znanost na cesti Saše Novak. Po mnenju Novakove je razlog za nizko prisotnost znanosti v javnosti to, da je pogosto podajamo na precej resen način. "Bojimo se banaliziranja in pretiranega poenostavljanja," je menila. Ravno slam pa je po njenih besedah idealen format za nekoliko enostavnejše komuniciranje znanosti, s katerim lahko sprožimo interes za udeleževanje tovrstnih dogodkov.

S projektom želijo nadaljevati tudi drugo leto, ko se nameravajo z zmagovalci udeležiti tudi evropskega znanstvenega slama, je še razkrila Novakova.