Kemijski inštitut prvo štipendijo Janka Jamnika podelil Sabini Kolar

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je uvodoma dejal, da sta delo in vzgoja mladih raziskovalcev pomembni poslanstvi Kemijskega inštituta. Izpostavil je tudi zaskrbljujočo statistiko zaposlovanja mladih znanstvenikov, ki je posledica konstantnega zmanjševanja sistemskega financiranje doktorskih študentov. Eden izmed načinov, na katerega se poskušajo tovrstnim trendom upreti, je po besedah direktorja tudi štipendija.

Jamnikov sklad za nadarjene mlade v znanosti je nastal na pobudo družine umorjenega nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika in zaradi zaveze Kemijskega inštituta, da nadaljujejo njegovo delo, povezano z mladimi. Sklad je podpora odličnim mladim znanstvenikom z namenom, da se jim zagotovijo čim boljše možnosti za znanstveni razvoj v Sloveniji, načrtujejo pa tudi ustanovitev novih mladih raziskovalnih skupin, ki bi odpirale nova perspektivna raziskovalna področja. V skladu se je po besedah Anderluha doslej nabralo preko 10.000 evrov.

Poslanstvo Sklada Janka Jamnika je pozdravil tudi direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Jozsef Györkös, ki je ob tem izpostavil pomen financiranja znanosti. Kot je dejal, je vsaka naložba znanost tudi naložba v prihodnost.

Glavni namen doktorske štipendije Janka Jamnika je zaposlitev mladega perspektivnega študenta, ki bo opravljal raziskovalno delo pod vodstvom izvrstnega mentorja, se v okviru raziskovalnega programa inštituta usposabljal kot mladi raziskovalec in najpozneje v roku štirih let pridobil naziv doktorja znanosti, je pojasnil Anderluh.

Letošnja štipendistka bo vse te aktivnosti opravljala v okviru redne zaposlitve na Kemijskem inštitutu, v času usposabljanja pa ima tudi možnost kratkega usposabljanja v tujini, udeležbe na konferencah in podobno. Štipendija tako pokriva vse navedene stroške, ki se bodo pokrivali iz Sklada Janka Jamnika za iskrive mlade v znanosti, direktorjevega sklada in tudi drugih virov.

Sabina Kolar je leta 2012 diplomirala iz biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, zatem pa nadaljevala z magistrskim študijskim programom iste smeri. Tekom študija si je organizacijske izkušnje nabirala kot predstavnica letnika biokemikov, članica študentskega sveta fakultete, članica senata fakultete in študentska tutorka, udeležila pa se je tudi Regionalnega BioCampa, ki ga organizira Lek.

Za same študijske uspehe je bila s strani fakultete tudi nagrajena za najboljšega študenta letnika biokemije za leto 2012/13. V drugem letniku magistrskega programa je odšla na študijsko prakso v Nemčijo, kjer je pod mentorstvom Borisa Roglja na Inštitutu za raziskave na matičnih celicah na Helmholtz Zentrum München v laboratoriju Miche Drukkerja opravila raziskovalni del magistrske naloge.

Kot dobitnica štipendije iz sklada dr. Otta Likarja je v laboratoriju preživela skupaj skoraj leto dni, s svojimi rezultati pa se je z znanstvenim postrom septembra 2015 predstavila na dveh konferencah. Na konferenci FEBS3+ Meeting "Molecules of Life" v Portorožu sta bila skupaj z delovnim mentorjem Miho Modicem za poster tudi nagrajena.

V magistrskem delu se je Kolarjeva osredotočala na evolucijsko visoko ohranjen protein, imenovan LIN28A, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju pluripotence. Ugotovili so, da je v pluripotentnem stanju protein lokaliziran le izven jedra, torej v citoplazmi, tekom diferenciacije pa se prične zadrževati tudi v samem jedru. "Dodatni poskusi so tudi nakazali na do sedaj še ne znano, za jedro-specifično vlogo proteina LIN28A pri zorenju informacijskih molekul RNA," je pojasnila Kolarjeva.

Kolarjeva je nekaj tednov preživela tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Fakultete za medicino v laboratoriju akad. prof. dr. Tatjane Avšič-Županc. Magistrirala je septembra 2016 s povprečno oceno opravljenih izpitov 9.6 od tu pa svojo znanstveno kariero nadaljuje na Kemijskem inštitutu.

S prehodom na doktorat in zaposlitvijo na Kemijskem inštitutu bo svoje raziskovalno opravljala v Laboratoriju za kemijo materialov pod mentorstvom dr. Roberta Dominka, kjer bo delala raziskave na baterijah. Kot je dejala, bo novo področje združila s preteklimi znanji ter poskušala narediti narediti nekaj novega, zanimivega in inovativnega. "Narava ima namreč sofisticirane načine in mehanizme, kako shranjevati in kontrolirano prenašati energijo, s posnemanjem narave se lahko marsikaj naučimo," je pojasnila.

V okviru simpozija Janka Jamnika so predstavili tudi posebno številko revije Acta Chimica Slovenica, ki je posvečena Jamniku. V nadaljevanju pa sta se Jamniku poklonila tudi direktor Max Planck Institute for Solid State Research in nekdanji Jamnikov mentor Joachim Maier, ki je izvedel znanstveno predavanje ter Boštjan Genorio s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.