znanost 6.10.2016 10:45

Napredek znanosti prinaša pomembne premike za zdravljenje možganskih bolezni

Ljubljana, 6. oktobra - Možganske bolezni so ena najbolj kompleksnih bolezni v medicini, zato je znanost še daleč od razumevanja vseh pojavov in procesov, ki se odvijajo v možganih. Kljub temu pa se z napredkom znanosti in tehnologije pojavljajo vedno novi načini zdravljenja, ki bolnikom in njihovim svojcem vplivajo upanje, je na predavanju v okviru 8. cikla poljudnoznanstvenih predavanj Znanost na cesti dejal zdravnik specialist nevrolog Blaž Koritnik.

Ljubljana, Kavarna GH Union.
Predavanje Blaža koritnika v okviru 8. cikla poljudnoznanstvenih predavanj Znanost na cesti.
Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Renata Dacinger s TV Slovenija.
Foto: STA

Ljubljana, Kavarna GH Union.
Predavanje Blaža koritnika v okviru 8. cikla poljudnoznanstvenih predavanj Znanost na cesti.
Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Renata Dacinger s TV Slovenija.
Foto: STA

Kar tretjina Slovencev neposredno ali posredno trpi za boleznimi možganov. Tovrstne bolezni namreč pa niso le zgodba posameznika, temveč za seboj potegnejo svojce, posledično pa so breme tudi za celotno družbo, je dejal Koritnik. Naslednjih 20 let nas po njegovih besedah čaka še porast možganskih bolezni za nadaljnjih 20 odstotkov.

Danes zdravniki prepoznajo več možganskih bolezni, saj so nekoč nekatere tovrstne bolezni preprosto pripisali starosti, ki je sicer največji dejavnik tveganja za tovrstne bolezni, je pojasnil Koritnik. Zaradi staranja prebivalstva nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in druge demence, Parkinsonova bolezen, parkinsonizmi, ALS in Huntigtonova bolezen, predstavljajo grozečo epidemijo.

Kot je poudaril Koritnik, zdravniki niso dobri pri zdravljenju tovrstnih bolezni, saj z zdravili najpogosteje predvsem blažijo bolečino, ne pa tudi preprečujejo ali ustavijo bolezni. Razlog za to lahko pripišemo kompleksnosti možganov in posledično kompleksnosti možganskih bolezni, zaradi česar je znanost še daleč od tega, da bi razumela vse pojave in procese, ki v možganih potekajo. Se pa dogajajo nekateri pomembni premiki.

Zdravila so lahko učinkovit način zdravljenja, obstajajo pa tudi druge poti

Zdravila so po mnenju Koritnika samo ena pot, ki lahko pomaga bolnikom. Napredek znanosti in tehnologije na področju genetike, nevrobiologije, slikanja možganov in bioinformatike namreč prinaša nove načine diagnostike in zdravljenja, ki vplivajo upanje bolnikom, svojcem, zdravnikom in raziskovalcem.

Med novimi možnostmi zdravljenja, ki so še v razvoju, je denimo cepivo za demenco. Znano je namreč, da je vzrok za Alzheimerjevo bolezen kopičenje beljakovin v možganskih celicah. Skupina znanstvenikov, med katerimi so tudi slovenski, iščejo načine, kako to kopičenje preprečiti. Cepivo bi lahko upočasnilo že napredujočo demenco ali pa bi preprečilo demenco v zgodnjih fazah.

Poleg cepiv obstaja tudi zdravljenje z vstavljanjem imunoloških in celičnih mehanizmov od zunaj, pa tudi neinvazivni načini, kot je denimo magnetna stimulacija možganov. Poleg omenjenih načinov zdravljenja pa je pomemben tudi razvoj tehnologije, s pomočjo katere lahko ljudem kljub bolezni omogočijo bolj kakovostno življenje.

Združevanje znanj o celičnih mehanizmih, mednarodno sodelovanje in množično financiranje ključni izzivi prihodnosti

Ključni izziv na področju zdravljenja tovrstnih bolezni v prihodnje bo grajenje mostov med zdravljenjem bolnikov ter med znanjem s področja raziskav celičnih oz. molekularnih mehanizmov, meni Koritnik. K raziskavam pa je po besedah Koritnika treba pristopiti sistematično, s pogostimi sodelovanji med skupinami in laboratoriji po svetu, z množičnim financiranjem in z raziskavami, ki jih usmerjajo bolniki.

Zaradi tovrstnih prizadevanj bo morda postala ozdravljiva ena najhujših možganskih bolezni - Amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Raziskovalci v projektu MinE so namreč pred kratkim opisali nov gen, ki povečuje tveganje za ALS. Del sredstev za raziskavo pa so na pobudo bolnikov zbrali z akcijo Izziv z vedrom ledene vode, s katero so pred dvema letoma opozarjali na bolezen ALS. Raziskava je do sedaj največja asociacijska študija celotnega genoma na področju ALS in je plod sodelovanja raziskovalcev in ALS-združenj iz 15 držav.

O dr. Blažu Koritniku

Koritnik je zdravnik specialist nevrolog, zaposlen na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa poučuje nevrologijo. Raziskovalno se ukvarja s funkcijskim slikanjem možganov pri različnih nevrodegenerativnih boleznih, s tega področja je leta 2009 tudi doktoriral. Raziskovalno se je izpopolnjeval na King's College v Londonu.

Pri kliničnem delu se ukvarja predvsem z boleznimi perifernega živčevja in z obolelimi za boleznijo motoričnega nevrona (ALS). Od leta 2012 je predsednik SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost. V okviru društva SiNAPSA je dejaven tudi pri širjenju znanja o pomenu možganov v zdravju in bolezni v širši javnosti.