Slovenija potrebuje dobro izobražene inženirje

Kot je dejal Možina, so se tehnologija, način dela, razvoj in industrija v zadnjih dveh desetletjih spremenili v tolikšni meri, da je med inženirji tudi vse več doktorjev znanosti, ki lahko prispevajo k razvoju višjih tehnologij in dvigu dodane vrednosti. V tem pogledu se mu zdi ključnega pomena program mladih raziskovalcev, ki ga je Slovenija vpeljala pred 30 leti.

Program po njegovem mnenju potrebuje nekaj sprememb, saj na točki pretoka tehničnega znanja v gospodarstvo ni dosegel pravega cilja. Med njegovimi predlogi za spremembe na področju tehniškega izobraževanja je tako ponovna vpeljava programa, ki je na podoben način v preteklosti že potekal - mladi raziskovalci iz gospodarstva oz. za gospodarstvo.

V prihodnje po mnenju Možine na področju izobraževanja inženirjev potrebujemo predvsem več povezovanja z gospodarstvom, povezovanja fakultet in inštitutov, izboljšanje metod usmerjanja mladih v tovrsten študij pa tudi večje spodbujanje vključevanja deklet v tehniško izobraževanje. Kot je še menil, so tri leta študija za inženirstvo premalo, zato je med njegovimi predlogi tudi podaljšanje študija za šest mesecev z namenom opravljanja študijske prakse, ki trenutno umanjka.

Poleg Možine so na torkovem posvetu v organizaciji IAS izzive tehniškega izobraževanja in predloge za njegovo izboljšanje osvetlili tudi profesorji, predstavniki gospodarstva in države. Šlo je sicer za drugi posvet IAS, ki je bil tokrat namenjen visokošolskemu izobraževanju, medtem ko so na prvem razpravljali o izzivih osnovnošolskih, srednješolskih in višješolskih programov, je pojasnil član IAS in moderator razprave Marko Topič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL).

Posebnost izobraževanja inženirjev je po mnenju Topiča v prepletenosti s prakso. "Ustvarjamo nove rešitve, ki nastajajo v industrijskih, gospodarskih okoljih, tudi storitvenih, hkrati pa je to kontinuirano vseživljenjsko učenje. Izzivov ne manjka, na nas učiteljih pa je, da bomo znali motivirati mlade, da nam bodo sledili in prispevali k dobrobiti družbe."

Prorektor ljubljanske univerze in profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL Goran Turk je predstavil začetek bolonjske reforme ter kritično ovrednotil ukrepe, ki jih je Univerza v Ljubljani ob temu izvedla. Kot je dejal, bi bila v prihodnje med drugim potrebna premislek o sami strukturi in vsebini bolonjskih programov ter premislek o zmanjšanju njihovega števila.

Problematiko bolonjskega procesa na področju elektrotehnike in informatike pa je v nadaljevanju izčrpno osvetlil dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Borut Žalik.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaža Boha je pravi sistem tisti, v katerem imajo univerze možnost avtonomnega delovanja in avtonomnega sodelovanja z gospodarstvom. Narediti moramo sistem, prijazen profesorjem, študentom, gospodarstvu ter tujim profesorjem in študentom, le na ta način bomo lahko odgovorili na ključne izzive, je menil Boh.

Nekaj sprememb v to smer po njegovih besedah prinaša tudi novela zakona o visokem šolstvu, s katero želijo zagotoviti odprtost in prilagodljivost sistema, vzpostaviti predvidljiv in stabilen sistema financiranja, hitro vključevanje na trg dela in skrajševanje časa študija.

Po mnenju Petra Venturinija iz Heliosa potrebujemo predvsem nadpovprečno usposobljene kadre in odlično znanje, če želimo, da bodo podjetja nadpovprečno uspešna. Ob tem pa je nujno tudi sodelovanje odličnih skupin raziskovalcev v regiji. Predlagal je tudi angažma članov IAS pri predstavitvi inženirskega poklica mladim ter možnost sodelovanja inženirjev v pedagoškem procesu.

Vodja globalnega tehničnega razvoja biofarmacevtike v Sandozu Uroš Urleb pa je prikazal problematiko razvoja koncerna, pri katerem igrajo pomembno slovenski inženirji, med njimi tudi številni doktorji znanosti, ki so po svojem poznavanju in obvladovanju vrhunske tehnologije povsem primerljivi z raziskovalci drugih držav.