Startupi znanost 19.10.2016 16:36

Znanost ob 13h: Od znanstvenega odkritja do prenosa v prakso je dolga pot

Ljubljana, 19. oktobra - Problem slovenskega okolja je prepričanje, da se znanstveni dosežek v prakso prenese s pomočjo teleportacije, je na današnjem dogodku v okviru pogovorov Znanost ob 13h povedal direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič. Manjka zavedanje, da je od odkritja do prenosa v prakso dolga pot, ki zahteva veliko dela in denarja, je poudaril.

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Mentor in investitor v ABC acceleratorju Aljoša Domijan.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Vodja podjetja Balder Bojan Marin.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Mentor in investitor v ABC acceleratorju Aljoša Domijan.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Izvršni in kreativni direktor Luna TBWA Janez Rakušček.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Mitja Ruzzier s Fakultete za management Univerze v Kopru.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Okrogla miza o znanosti v startupih, ki jo je v okviru pogovorov Znanosti pripravil Institut Jožef Stefan skupaj z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Od vseh starutpov, ki nastanejo v Sloveniji, je malo takih, ki prihajajo z znanstvenega področja, še manj je takšnih, ki so uspeli. Vmes pa je prostor, ki ga v Sloveniji ne zapolnjujemo, je dejal Lenarčič. "Mladi, ki so srčni in željni, skorajda trkajo na zaprta vrata."

Velik prostor med odličnim raziskovanjem in trgom pa je treba napolniti, ne le z denarjem, temveč tudi z ljudmi, ki znajo iz znanstvenega odkritja priti do izdelka. Posameznikov, ki se odločijo za prestop iz znanstvenega sveta v svet startupov je namreč malo, hkrati pa je ta prestop zelo dragocen. Zato moramo zagotoviti ekosistem, v katerem lahko takšna podjetja preživijo, je poudaril Lenarčič.

Tudi mentor in investitor v ABC pospeševalniku Aljoša Domijan se je strinjal, da je nujno zagotoviti prostor, ki bo omogočal prehod med tema dvema svetovoma. Pričakovati, da bo vsak znanstvenik že tržnik in da bo razmišljal le o odkritjih, ki bodo prenašala denar, je nesmiselno, je poudaril. "Znanje imamo, manjka pa nam usmerjenost na pot, po kateri pridemo do trga."

Znanstvenike po njegovem mnenju prevečkrat gledamo kot strošek, ob tem pa pozabljamo, da je to znanje pravzaprav že vključeno v marsikateri izdelek, ki ustvarja vrednost na trgu. "Brez vračanja denarja s trga v znanost ter v podjetja, ki želijo inovirati in ponovno uspevati na trgu, ne gre," je menil.

Podjetniki potrebujejo predvsem več vneme, je poudaril profesor Mitja Ruzzier s Fakultete za management Univerze v Kopru: "To, da iščejo poti, kako priti do cilja, z željo, da pustijo nek učinek, in ob zavedanju, da delajo na pol zastonj." Po njegovem mnenju, slovenske podjetnike omejuje predvsem način razmišljanja, treba je spremeniti filozofijo delovanja, pa tudi poslovne modele, je dejal.

Startupi in znanost delujejo po različnih zakonitostih, vzvodih in mentaliteti. Šele ko imaš izkušnjo s trga, boš lažje razvijal izdelke, zato moramo ustvariti okolje, kjer bodo ti prehodi lažji, je menil Ruzzier.

Da startup ni hobi, temveč pomembna osebna odločitev o tem, da "boš iz akademskega okolja prestopil v okolje prostega trga, kjer boš poskušal svoje znanje unovčiti", je menil vodja podjetja Balder Bojan Marin. Za uspeh pa so po njegovem mnenju potrebni trdo delo, natančnost in doslednost.

"Če hočeš uspeti v nekem startup svetu, si moraš za tržišče vzeti cel svet," je dejal kreativni direktor Luna TBWA Janez Rakušček. Bistvo pri tem pa je, da izdelek rešuje določen problem. "Samo dejstvo, da je v izdelek vgrajen najnovejši dosežek znanosti, ne pomeni nič, če nima uporabne ali simbolne vrednosti za uporabnika," je menil Rakušček.

Dogodek v okviru serije pogovorov Znanost ob 13h je v sodelovanju z agencijo za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Tromba pripravil Institut Jožef Stefan.