Na posvetu o prebojih in prihodnosti na področju matičnih celic in regenerativne medicine

Ljubljana, 20. oktobra - Strokovnjaki s področja regenerativne medicine so na današnjem strokovnem posvetu spregovorili o razvoju in prihodnosti zdravljenja z matičnimi celicami, s katerimi so se pojavile tudi nove dimenzije v regenerativni medicini. Posvet je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organiziralo podjetje Educell.

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana. Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Raziskovalec podjetja Educell Lenart Girandon.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo Matjaž Jeras.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Specialist ortopedske kirurgije na ortopedski kliniki UKC Ljubljana Klemen Stražar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Bojan Vrtovec iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Predstojnik kliničnega oddelka za otroško onkologijo in hematologijo na UKC Ljubljana Janez Jazbec.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Bojan Vrtovec iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Predstojnik kliničnega oddelka za otroško onkologijo in hematologijo na UKC Ljubljana Janez Jazbec.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Direktor podjetja Educell Miomir Knežević.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Predstojnik kliničnega oddelka za otroško onkologijo in hematologijo na UKC Ljubljana Janez Jazbec.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Izredni profesor za področje klinične biokemije na Fakulteti za farmacijo Matjaž Jeras.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Bojan Vrtovec iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Specialist ortopedske kirurgije na ortopedski kliniki UKC Ljubljana Klemen Stražar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Direktor podjetja Educell Miomir Knežević.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Ortopedska klinika Ljubljana.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini, ki jo je ob 20. obletnici prvega posega na področju regenerativne medicine v Sloveniji organizirala vodilna ustanova za tkiva in celice v Sloveniji Educell.
Predstojnik kliničnega oddelka za otroško onkologijo in hematologijo na UKC Ljubljana Janez Jazbec.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Direktor podjetja Educell Miomir Knežević je uvodoma predstavil nekaj pomembnih mejnikov v zgodovini regenerativne medicine v Sloveniji. Najpomembnejši mejnik je bil 30. avgusta 1996, ko se je zgodil odvzem prvega vzorca hrustanca pacientu ljubljanske ortopedske klinike, s čimer je Slovenija zakorakala na področje regenerativne medicine.

Po mnenju raziskovalca podjetja Educell Lenarta Girandona smo danes šele na začetku raziskav matičnih celic. Nekaj let nazaj smo bili namreč prepričani, da je glavna dejavnost matične celice to, da se je sposobna razviti v ostale tipe celic. Vmes pa smo ugotovili, da je ena najpomembnejših lastnosti pravzaprav ta, da okolje umiri na način, da je bolj naklonjeno povrnitvi tkiva v prvotno stanje. "Verjamem, da ta premik ni zadnji in prepričan sem, da se bo zdravljenje z matičnimi celicami razvilo v pomemben del medicine."

V prihodnosti bodo po oceni Girandona pomembno vlogo igrali 3D biotiskalniki, v katere bo mogoče vstaviti izolirane matične celice, tiskalnik pa bo na podlagi slike natisnil popolnoma skladen celični produkt, ki ga bo kirurg apliciral na mesto poškodbe. To se bo v prvi fazi uporabljalo za manj kompleksna tkiva, kot je hrustanec, v daljni prihodnosti pa tudi za tisk različnih celičnih tkiv in žil, ki bodo ta tkiva ožilila, je menil.

Največji izziv pa so po njegovem mnenju translacijske raziskave - kako združiti tisto, kar v laboratoriju in kliniki že znajo in kako te dosežke prenesti v klinično uporabo. Za to so potrebne klinične študije, ki so ustrezno drage, zato se v Sloveniji na žalost odvijajo v manjšem številu, je dejal Girandon.

Kot je izpostavil Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo je obetov za zdravljenje z matičnimi celicami veliko, a smo pri uporabi še vedno precej omejeni in previdni, kar je tudi prav, je menil. "Smo šele za začetku poti, čakamo na preboje, predvsem pa na pojasnitev določenih mehanizmov, ki nam bodo omogočali, da bomo vplivali na to, kako se bodo celice v našem organizmu obnašale," je dejal.

Jeras je sicer spregovoril o testnih modelih zdravljenja z matičnimi celicami, ki jih lahko uporabimo za preučevanje odzivov tkiv na posamezne zdravilne in druge učinkovine. Geni v celičnih jedrih tkiva se namreč glede na okoliščine vklapljajo in izklapljajo. Z ustreznimi pristopi lahko tako opazujemo, kateri so aktivni in kaj se z njimi zgodi ob dodajanju protivnetnega zdravila, je pojasnil. To je še posebej dobrodošlo za primerjavo učinkovitosti podobnih bioloških zdravil z originatorskimi.

Uporabo matičnih celic pri bolnikih s srčnim popuščanjem je predstavil Bojan Vrtovec s Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Mehanizem obnavljanja srca, ki pri teh bolnikih povečini ne deluje, poskušajo izboljšati s terapijo z matičnimi celicami, ki jih aplicirajo na poškodovana mesta. Doslej so zdravili 260 bolnikov, ki jih spremljajo že deset let. Pri 80 odstotkih so opazili uspešnost zdravljenja, manj uspešno pa je bilo predvsem pri starejših osebah in osebah s sladkorno boleznijo.

Zdravljenje z matičnimi celicami prinaša tudi velike potenciale za uporabo v ortopediji, kjer je eden od največjih nerešenih problemov artroza - progresivna in neozdravljiva bolezen sklepa, je povedal Klemen Stražar z Ortopedske klinike UKC Ljubljana in ljubljanske fakulteta za farmacijo. Matične celice pri artrozi namreč dokazano zmanjšajo simptome, saj povzročajo protivneten efekt. Terapija naj bi delovala tudi regenerativno, a zaenkrat še manjka dobrih študij, je dejal.

Precej raziskav pa bo po besedah Janeza Jazbeca s Klinični oddelek za Otroško onkologijo in hematologijo UKC potrebnih tudi za končno vzpostavitev terapije z mezenhimskimi matičnimi celicami za zdravljenje bolezni presadka proti gostitelju. Gre za imunsko reakcijo, ki predstavlja enega najbolj resnih zapletov pri presaditvi krvotvornih matičnih celic. Mezenhimske matične celice pa v tem primeru zavrejo delovanje imunskega sistema, ki je nosilec zavrnitvene reakcije ter pomagajo pri ozdravitvi.