STAznanost

Mandičeva: Lastniško stanovanje kot privatizirana struktura blaginjske oskrbe

Ljubljana, 24. oktobra - Lastniška stanovanja so ob naraščajočem trendu staranja prebivalstva močno povezana s sistemom oskrbe starejših, je na današnjem predavanju na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) povedala profesorica Srna Mandič. Lastniška stanovanja so postala privatizirana struktura blaginjske oskrbe, ki nadomešča univerzalne programe države blaginje.

Ljubljana, FDV. Pogovor s Srno Mandič iz Centra za proučevanje družbene blaginje. Foto: STA

Ljubljana, FDV.
Pogovor s Srno Mandič iz Centra za proučevanje družbene blaginje.
Foto: STA

Ob demografskem staranju družb, ki ga spremlja tudi fleksibilizacija družinskega življenja in zaposlitev ter kriza države blaginje, družboslovci in oblikovalci politik preizprašujejo načine in vire vzdrževanja blaginje starejših.

Po mnenju Mandičeve, ki je predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje ter predavateljica na FDV, tranzicijske države in Slovenija zamujajo pri modernizacij in pokrivanju stroškov za dolgotrajno oskrbo starejših, ki jih prelagajo na zasebno sfero. Posebno vlogo pri tem ima lastniško stanovanje s svojim zelo močnim finančnim, čustvenim, simbolnim in ideološkim nabojem.

Lastniško stanovanje namreč pomeni individualizirano obliko financiranja stanovanja in obliko premoženja, ki "jo človeček na stara leta lahko začenja porabljati". Ta individualistični način je nasproten univerzalnim programom, kot so programi upokojevanja in zdravstvenega varstva.

Po mnenju Mandičeve tako danes obstaja velika verjetnost, da se bo v Sloveniji uresničila Modiglianijeva hipoteza življenjskega ciklusa, ki pravi, da posameznik v celotnem življenju porabi toliko, kot ustvari. "To pomeni, da se bodo sredstva, ki so bila akumulirana v stanovanjskem premoženju, začela trošiti za oskrbo starejših," je pojasnila.

Mandičeva je v predavanju izhajala iz koncepta režimov blaginje Goste Esping-Andersena, ki nova tveganja in krizo sodobne države blaginje razlaga z načini, kako se družbena tveganja porazdelijo med državo, družino in trg. Ključ za reševanje tega pa Esping-Andersen vidi v gospodinjski ekonomiji.

V tem kontekstu govori o familializmu oz. familialističnemu režimu blaginje, ki opisuje trend, da se različna tveganja in odgovornost prelagajo na družino. Del rešitve vidi v defamilializiranem režimu blaginje, kjer tveganje sprejem država. Defamilializem teži k temu, da bi gospodinjstva razbremenil skrbi za blaginjo in oskrbo njegovih članov ter zmanjšal odvisnost posameznikove blaginje od družine.

Za razliko od denimo Skandinavskih večina evropskih držav familializma ni postavila pod vprašaj, najbolj izrazito Južna Evropa. To se je denimo odrazilo v pomanjkanju otroškega varstva in delovnih mest za ženske, slednje pa je doprineslo k nizki rodnosti in nizki zaposlenosti. Nižja zaposlenost žensk pomeni tudi nižji priliv v državo blaginjo in nižjo rodnost, posledice pa so staranje in krčenje prebivalstva, je dejala Mandičeva.

Kot je še poudarila, je stanovanjska politika v Sloveniji šibka, neambiciozna in nestabilna, zaradi česar je večja vloga družine, pomoči in neformalnega sorodstva. "V preteklosti smo se odločili, da zelo hitro, poceni in visok delež stanovanj, ki so bila takrat v družbeni lasti, prodamo. Bili smo med tistimi srednjeevropskimi državami, ki so sprejele najbolj drastično privatizacijo, novih oblik pa nismo razvili" je dejala.

Danes tako po njenem mnenju na področju stanovanjske politike v Sloveniji opažamo manko državnih inovacij in eksperimentalnih projektov, je še povedala.

Predavanje je potekalo v okviru serije znanstveno-raziskovalnih seminarjev z naslovom Odprti termin za znanost, ki so jih uvedli raziskovalci FDV. S predavanjem Mandičeve se je na FDV začel teden odprte znanosti, ki ga na fakulteti pripravljajo ob mednarodnem tednu odprtega dostopa.