znanost 4.11.2016 9:41

Odpadki v morju predvsem posledica brezbrižnosti ljudi

Ljubljana, 4. novembra - Veliko naših odpadkov pristane v morju, običajno pa so posledica brezbrižnosti in malomarnosti ljudi, je na predavanju v okviru dogodkov Znanost med knjigami povedal Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Kot je dejal, je slovensko morje sicer onesnaženo, a ni izjema. V njem lahko opazimo večje kose plastike, večjo nevarnost pa predstavlja mikroplastika, ki lahko preko rib pride v prehranjevalno mrežo.

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij.
Predavanje Andreja Kržana s Kemijskega inštituta v okviru dogodkov Znanost med knjigami.
Foto: STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij.
Predavanje Andreja Kržana s Kemijskega inštituta v okviru dogodkov Znanost med knjigami.
Foto: STA

Slovensko morje po besedah Kržana ni zelo onesnaženo, "res pa je, da odpadki vedno znova prihajajo". Med najpogostejšimi odpadki so cigaretni filtri, paličice za čiščenje ušes, mrežice iz školjčišč in embalaža. Poleg tega je v morju v relativno visoki količini prisotna tudi mikroplastika, ki nastane z razpadom večjih kosov plastike.

Makro odpadki predstavljajo nevarnost za živali, saj se vanje zapletejo ali pa jo zamenjajo za hrano, jo pojedo, nato pa zaradi podhranjenosti umrejo. Mikroplastika pa bi se lahko preko rib, ki jo prav tako zamenjajo za hrano, prenesla v prehranjevalno mrežo drugih živali in človeka. Na ta način bi se lahko s plastiko prenesle tudi kemikalije, ki se nanjo vežejo. Kot je pojasnil Kržan, je ugibanj o učinkih veliko, se pa na tem področju trenutno odvija veliko raziskav.

"Najpomembneje je, da kar lokalno spustimo v morje, večinoma naplavi nazaj," je poudaril Kržan. Po njegovem mnenju bi tako morali odpadke ne le odstranjevati, temveč predvsem preprečiti njihov vstop v morje. Ker pa je onesnaženo morje čezmejni problem, je potrebno skupno ukrepanje.

Sedem držav Jadranskega morja je moči združilo v projektu DeFishGear - Sistem za ravnanje z odpadno ribiško opremo v Jadranski regiji, - ki se je zaključil septembra letos. Poleg Kemijskega inštituta, ki je bil vodilni partner projekta, sta sodelovala tudi Inštitutu za vode RS in Univerza v Novi Gorici, koordiniral pa ga je Kržan.

"Naši cilji so bili, da naredimo usklajen monitoring na regionalnem nivoju, da razvijemo sposobnost za tovrstne analize po celi regiji, ozaveščanje ter da pridemo do predlogov za ukrepanje na podlagi podatkov," je pojasnil.

V okviru projekta so se zelo intenzivno ukvarjali z različnimi deli morskega okolja, pri čemer so bila v Sloveniji pregledana tri obalna območja - Strunjan, Bele skale in Fiesa. Raziskava je med drugim pokazala, da ima Slovenija manjšo obremenitev z odpadki na morskem dnu v primerjavi z drugimi državami, kot so Hrvaška, Grčija, Italija ali Črna gora.

Po onesnaženosti je v Sloveniji izstopal Strunjan, ki se je uvrstil na drugo mesto med vsemi državami, prav tako je Slovenija na drugem mestu pristala po količini mikroplastike. Z daleč največjo onesnaženostjo pa je izstopala obala Zaglav na Visu.

"Pred leti ni bilo popolnoma jasno koliko je v morju odpadkov, kje jih najdemo in podobno. Danes je jasno, da jih bomo našli, kjerkoli bomo pogledali," je dejal Kržan. Odpadke namreč po njegovih besedah najdejo tudi v globokih morskih kanjonih, ki so zelo oddaljeni od obale, mikroplastiko so našli celo v arktičnem ledu. "Verjamem, da sploh ni vprašanje, ali jo boš v morju dobil, temveč koliko jo boš dobil."

V prihodnje lahko po mnenju Križana izboljšano ravnanje z odpadki na različne preproste načine. Ribičem bi lahko denimo z brezplačnimi zbiralniki v pristaniščih omogočili, da brez stroška odlagajo ujete odpadke. Smiselna bi bila tudi uvedba zbiralnikov za smeti na plažah, več ozaveščanja in informiranja, izboljšave čistilnih naprav, opuščanje nepotrebnih in škodljivih izdelkov, kot je kozmetika z mokroplastiko ter financiranje raziskav in ukrepov.

Po mnenju Kržana potrebujemo tudi več financiranja raziskav onesnaženosti morja in obale, saj jih v Sloveniji primanjkuje. Pomembnejše študije na tem področju so namreč doslej nastajale predvsem v okviru diplomskih in magistrskih nalog študentov ter z evropskim denarjem.

Kržan je raziskovalec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer se ukvarja z raziskavami o okoljskih vidikih polimerov in plastike. V zadnjem obdobju je bilo njegovo delo posvečeno predvsem podpori uvajanju bioplastike v uporabo in raziskavam morskih odpadkov in mikroplastike v Jadranskem morju.