znanost 12.11.2016 10:45

ZD Ljubljana s katedro za družinsko medicino načrtuje inštitut za družinsko medicino

pogovarjala se je Tjaša Doljak

Ljubljana, 12. novembra - Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana skupaj s katedro za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete načrtuje poseben inštitut za družinsko medicino. Objekt naj bi do konca leta 2018 zrasel na Metelkovi, v okviru inštituta pa bodo razvijali stroko družinske medicine, je v pogovoru za STA pojasnil direktor zdravstvenega doma Rudi Dolšak.

Ljubljana.
Zdravstveni dom Ljubljana - Bežigrad.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

ZD Ljubljana je lani kot svojo enoto ustanovil Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva. Njihova vizija je, da bi skupaj katedro za družinsko medicino razvijali stroko družinske medicine v Ljubljani, Sloveniji in tudi širše. Ljubljanska občina je že prižgala zeleno luč za to idejo, čakajo še odobritev politike, je dejal Dolšak.

V okviru inštituta nameravajo izvajati dejavnosti svojega simulacijskega centra, raziskovalne dejavnosti (nacionalni in mednarodni projekti), razvojne dejavnosti, predvsem za razvijanje dobrih praks, razvijati inovacije v zdravstvu, opravljati analize in statistično obdelavo podatkov.

Pozitivno poslovanje že več let zapored

Direktor največjega zdravstvenega doma v državi je ponosen za zavod, ki ga vodi. Izpostavil je, da so zadnja leta v nasprotju z večino zdravstvenih zavodov poslovali pozitivno. Med zaposlenimi imajo zgolj 7,8 odstotka nezdravstvenega kadra, kar je po njegovih besedah bistveno manj kot v drugih zdravstvenih zavodih. Za primerjavo je navedel, da ima na primer UKC Ljubljana 26 odstotkov nezdravstvenih delavcev.

Ob tem je dodal, da res ni mogoče primerjati zdravstvenega doma in bolnišnice, lahko se pa primerjajo glede števila bolnikov. "Zdravstveni dom Ljubljana na dan obišče 7000 ljudi, noben od kliničnih centrov nima tolikšnega pretoka," je dodal.

Ljubljana ima 280.000 prebivalcev, a v enotah ZD Ljubljana ima svojega zdravnika izbranega 450.000 ljudi, saj ima zaradi službe v prestolnici tukaj zdravnika tudi mnogo ljudi iz drugih krajev.

Za tujega zdravnika ni lahko in ne hitro začeti delati s slovenskimi bolniki

V ZD Ljubljana imajo izkušnje tudi z zaposlovanjem tujih zdravnikov, kar je v razpravah o pomanjkanju zdravnikov večkrat ponujena kot možnost za hitrejšo rešitev od zgolj razpisovanja več specializacij. Dolšak je opozoril, da tudi to ni preprosto.

"Od začetka je treba stisniti zobe, dokler se zaposleni ne naučijo jezika," je dejal Dolšak. To je po njegovih besedah najtrši oreh, "ker smo ljudje različni in se na pomanjkljivo znanje jezika odzovemo različno". Drugi problem je po njegovih besedah še neprilagodljivost bolnikov na neznanje jezikov in "če se najdeta dva 'neprilagojena', je lahko problem".

Ministrstvo za zdravje je pred meseci zdravstvenim zavodom poslalo opomnik o organizaciji dela v ambulantah. Po tem opomniku so v nekaterih zdravstvenih domovih delovni čas v ambulantah podaljšali in uvedli pol ure za malico, ko se ambulanta zapre. Dolšak pravi, da se delo v ambulantah ZD Ljubljana zaradi tega navodila ni spremenilo.

"Problemi v zdravstvu so popolnoma drugje," je dejal Dolšak in dodal, da so zdravniki že ves čas imeli na dan od pol ure do eno uro časa za pripravo na delo, pa tudi pol ure za malico.

Manjše število zdravstvenih domov in skupne nabave za bolnišnice

Ob tem je opozoril, da bo težko hitro rešiti težave s pomanjkanjem zdravnikov, vsaj na primarni ravni. Med študenti medicine namreč ni velikega interesa za družinsko medicino. "Problem s pomanjkanjem zdravnikov bomo reševali še nekaj let," je ocenil Dolšak.

In kadrovska slika bo vplivala tudi na posledice zdravniške stavke, ki poteka. Dolšak sicer pričakuje, da ta ne bo trajala dolgo, saj je, kot pravi, v rokah ministrstva za zdravje vsa odgovornost, in ne dvomi, da bo ministrstvo našlo moč in stavko prekinilo. A ob tem opominja, da je predvsem od števila zaposlenih zdravstvenih delavcev v posameznem zdravstvenem zavodu in od delovnega okolja odvisno, kako dolgo bodo prenesli pritisk stavke. V zdravstvenih zavodih z malo zdravniki se po njegovih besedah posledice stavke poznajo prej.

Dotaknil se je tudi nekaterih drugih težav v zdravstvu in izpostavil možnosti, ki jih sam vidi za boljšo oz. bolj racionalno organizacijo. Direktor ZD Ljubljana bi vseh 58 zdravstvenih domov po Sloveniji združil v peščico velikih zdravstvenih zavodov po zgledu Osnovnega zdravstva Gorenjske, ZD Maribor ali njihovega zdravstvenega doma.

S tem bi prihranili predvsem na nezdravstvenem kadru, vsi bi delali v istem računalniškem sistemu in še kaj. "Če bi število zdravstvenih domov zmanjšali, bi tisti manjši kot enote večjih zavodov odlično poslovali," verjame Dolšak.

Bolnišnice pa po njegovem prepričanju potrebujejo nadzor in skupne nabave. Javni zavodi ne potrebujejo tako zapletenih zakonsko predpisanih postopkov javnega naročanja, dovolj bi bilo, da bi vse odgovorne za nabavo v javnih zavodih zavezali k osebni odgovornosti za sklenjene posle. Prepričan je, da bi že z racionalizacijo nabave na primer v UKC Ljubljana v enem letu pokrili svojo tekočo izgubo.