znanost 9.11.2016 13:10

Znanstvena konferenca razkriva nove vidike jugoslovanske krize

Koper, 9. novembra - Koper danes in v četrtek gosti znanstveno konferenco o mednarodnih in transnacionalnih vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ med letoma 1980 in 1992. Ambicija konference je pokazati pot razpada Jugoslavije kot tudi nova odkritja v zvezi z odnosom tujih držav do Jugoslavije, je izpostavil član programskega odbora Božo Repe.

Koper, Pokrajinski muzej Koper.
Znanstvena konferenca o vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, odprl pa jo je predsednik DZ Milan Brglez (še 10.).
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Pokrajinski muzej Koper.
Znanstvena konferenca o vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, odprl pa jo je predsednik DZ. (še 10.)
Profesor na Filozofski fakulteti Dušan Nećak.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Pokrajinski muzej Koper.
Znanstvena konferenca o vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, odprl pa jo je predsednik DZ. (še 10.)
Zgodovinar Božo Repe.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Pokrajinski muzej Koper.
Znanstvena konferenca o vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, odprl pa jo je predsednik DZ. (še 10.)
Zgodovinar Jože Pirjevec.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Pokrajinski muzej Koper.
Znanstvena konferenca o vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, odprl pa jo je predsednik DZ. (še 10.)
Direktor ZRS Rado Pišot.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Pokrajinski muzej Koper.
Znanstvena konferenca o vidikih jugoslovanske krize in nastanku držav naslednic SFRJ, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, odprl pa jo je predsednik DZ Milan Brglez. (še 10.)
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Tako se konferenca, ki jo pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, osredotoča tako na pot razpada bivše države, predvsem pa nova odkritja o tem, kako se je oblikoval odnos zlasti najbolj pomembnih držav, kot ZDA in Nemčija, ki so praktično do konca vztrajale pri enotnosti Jugoslavije, je ob robu konference za STA navedel Repe.

Se pa konferenca dotika tudi vprašanj tiska, oblikovanja javnega mnenja in vloge Slovencev v teh procesih. Čeprav ti znotraj jugoslovanske diplomacije niso bili na prvem mestu, pa so odigrali kar pomembno vlogo, je ugotavljal profesor na ljubljanski filozofski fakulteti.

Mnoge dileme, ki so se tedaj pojavljale v zvezi z Jugoslavijo, pa so danes zelo aktualne ideje v EU, je še ocenil Repe. Tako so se socialdemokrati po Evropi, zlasti pa v skandinavskih državah, zlasti v 60. in 70. letih močno zanimali za jugoslovanski samoupravni eksperiment.

Ker pa postaja jasno, da neokolonializem ni pravi izhod, je jugoslovanski eksperiment tudi danes neke vrste navdih, ki ga je moč opaziti v oživljanju zadružnega združevanja ali delavskega prevzema tovarn. "Seveda ne moremo imeti iluzij, da bo to nek prevladujoč model, ampak vendarle neka iskanja so, ki bodo morda le pokazala neko smer tudi levici v Evropi," je dodal.

Pri razpadu Jugoslavije in hitri menjavi stališč velesil je po Repetovem mnenju sicer treba upoštevati več stvari. "Tedanji svetovni diplomati so mislili v obrazcih starega sveta in jim je bilo nepredstavljivo, da se z Jugoslavijo, ki je bila nek vmesni člen, nekaj zgodi," hkrati je obstajala bojazen, da je Jugoslavija primer tega, kar bi se lahko zgodilo v Sovjetski zvezi.

Upoštevati pa je treba tudi geostrateški element. Če je Jugoslavija velesilam in tudi sosedom kot relativno velika in stabilna država ustrezala, pa je nekaterim državam v končni fazi mnogo bolj ustrezalo imeti nasproti "vrsto šibkih, nestabilnih državic, ki jih je bilo lažje politično in tudi ekonomsko obvladovati".

Pod črto, še ugotavlja Repe, so nekatere države iz krvavih jugoslovanskih vojn, čeprav morda sprva to ni bil namen, potegnile kar lepe dobičke in so imele korist od razbitja Jugoslavije.

Zbrane je uvodoma nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je spomnil, da danes pogosto pozabljamo, kaj je v času povojne ureditve pomenila Jugoslavija. Kot je poudaril, je država imela določen ugled v mednarodni skupnosti, predstavljala je srednjo silo, ki je nihala med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa je skušala krojiti podobo sveta po svoji podobi. Jugoslovanski politiki so posledično po svetu uživali spoštovanje, jugoslovanska diplomacija pa je imela velik ugled, je spomnil predsednik DZ.