STAznanost
Medicina in zdravje

Za zmanjšanje ostankov zdravil v okolju potrebna ustrezna zakonodaja in ozaveščenost

Ljubljana, 24. novembra - Ostanki zdravil v okolju imajo pomemben vpliv na okolje, s tem pa tudi na bolezni ljudi in javno zdravje. Poleg raziskav, ki bodo podlaga za ureditev tega področja, potrebujemo tudi več ozaveščenosti o pravilnem odlaganju zdravil, je na današnji konferenci povedala Agnes Šömen Joksić z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kopru.

Ljubljana, G konferenčni center. Zaključna konferenca projekta LIFE PharmDegrade. Agnes Šömen Joksić z NIJZ. Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, G konferenčni center.
Zaključna konferenca projekta LIFE PharmDegrade.
Agnes Šömen Joksić z NIJZ.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, G konferenčni center. Zaključna konferenca projekta LIFE PharmDegrade. Agnes Šömen Joksić z NIJZ. Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, G konferenčni center.
Zaključna konferenca projekta LIFE PharmDegrade.
Agnes Šömen Joksić z NIJZ.
Foto: Lea Udovč/STA

Zdravilne učinkovine so sintetične kemikalije, ki v okolju lahko povzročajo škodljive posledice, izvor pa imajo v tako humani kot veterinarski medicini, pri proizvodnji zdravil, uporabi v živinoreji in ribogojstvu. V okolje pridejo tudi preko izločkov in neustreznega odlaganja odpadkov, je na zaključni konferenci projekta LIFE PharmDegrade poudarila Šömen Joksićeva.

V lanskem letu je bilo v Sloveniji po njenih besedah izdanih več kot 17 milijonov receptov v skupni vrednosti več kot 446 milijonov evrov, oziroma 8,5 recepta na prebivalca. Med najpogosteje predpisanimi zdravili je Aspirin, na drugem mestu pa Lekadol.

Samo v Kemofarmaciji so po podatkih Šömen Joksićeve v lanskem letu zbrali več kot 60 ton neuporabljenih zdravil oz. zdravil s pretečenim rokom uporabe.

Kot je poudarila, je najslabše, kar lahko naredimo to, da zdravila vržemo med odpadke ali stresemo v straniščno školjko, kjer se začne njihova pot v okolje. Ostanki se tako znajdejo v podtalnici, v pitni vodi, pa tudi v prehranjevalni verigi, je opozorila.

Tveganje za zdravje ljudi je zaenkrat še velika neznanka. Po do zdaj znanih podatkih pa največje tveganje za okolje in zdravje ljudi predstavljajo zdravilne učinkovine iz skupine antibiotikov, ki vplivajo na razvoj protimikrobne odpornosti ter s tem na slabšo učinkovitost zdravljenja pri ljudeh.

Poleg antibiotikov so problematični tudi sintetični hormoni, ki delujejo kot hormonski motilci ter povzročajo motnje delovanja endokrinega sistema, ta pa je povezan s številnimi sodobnimi boleznimi. Zaradi genotoksičnih lastnosti pa nevarnost predstavljajo tudi zdravila za zdravljenje raka oz. citostatiki.

Problem zdravilnih učinkovin v okolju so med drugim njihova stabilnost, razpršenost virov in stalen vnos majhnih koncentracij. "Velik problem je tudi to, da te učinkovine kot okoljska onesnaževal niso regulirana - ni mejnih vrednosti, nobena zakonodaja tudi ne predvideva spremljanja prisotnosti v okolju ali učinkov na organizme," je poudarila Šömen Joksićeva.

Po njenem mnenju bi lahko ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje tega področja, razvrstili v dve skupini. Na eni strani je potrebno poglobiti znanje in razumevanje, kaj se dogaja s temi spojinami v okolju, na drugi pa potrebujemo ukrepe na področju nadzorovanja in omejevanja emisij.

Med drugim bi morali po besedah Šömen Joksićeve pripraviti prioritetne liste substanc, ki so lahko problem v okolju, določiti okoljske standarde in mejne vrednosti. Upoštevati bi morali tudi previdnostno načelo, v skladu s katerim bi škodljive učinke preprečevali četudi obstaja zgolj dvom ali možnost, da izdelek ali tehnologija proizvodnje vključuje nesprejemljivo tveganje za zdravje okolja in ljudi, je dejala.

Poleg tega bi po njenem mnenju morali ne le preprečiti odlaganje zdravil med odpadke, temveč predvsem poskrbeti za to, da do ostankov zdravil sploh ne bi prišlo. "Če zdravilo kar tako zavržemo, zavržemo tudi denar, delo, razvoj, ki je v ozadju zdravila. Ne gre le za okoljski problem, temveč tudi pomemben finančni problem," je še poudarila Šömen Joksićeva.