znanost 30.11.2016 15:54

Na okrogli mizi o humanistiki poziv državi k financiranju raziskovalne dejavnosti

Ljubljana, 30. novembra - Ob slovenskem dnevu evropske humanistike je v Atriju ZRC potekala okrogla miza Humanistika med vrhunskim raziskovanjem in javnim servisom. Več govorcev je opozorilo na nesprejemljiv način državnega in evropskega financiranja. To je večinoma namenjeno projektom in ne temeljnemu raziskovanju v določeni znanosti, kar je lahko za znanosti pogubno.

Ljubljana, Novi trg.
Poslopje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Atrij ZRC Sazu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predstojnica Muzikološkega inštituta Metoda Kokole je povedala, da so pri projektnem financiranju točno določeni: načrt dela, naloge in rezultati, ki morajo biti merljivi, uporabni in če se le da všečni medijem in širši javnosti.

Temeljno raziskovanje pa je, kot je pojasnila, "sredica" vsake znanosti in temelji na virih. Težavo Metoda Kokole vidi v tem, da veliko slovenskih znanosti še ni raziskalo svojih virov, ko se je že vzpostavila evropsko naravnana shema projektnega financiranja.

Tako se financirajo le projekti, ki določeno znanost prikažejo od zunaj, nimamo pa raziskanih temeljev, kar zamegljuje samo znanost. Po njenih besedah je logično, da EU financira projekte, ki nadgrajujejo znanosti, država pa bi morala poskrbeti za svojo osnovno kulturno in naravno dediščino.

Pogovor je sicer uvedel državni sekretar ministrstva za izobraževanje in znanost Tomaž Boh, ki je poudaril, da bi morali v Sloveniji povezati izobraževalni in raziskovalni prostor, ki trenutno delujeta ločeno.

Namestnica predstojnika Inštituta za filozofske študije Nadja Furlan Štante je menila, da je razlog za to ločitev prav umanjkanje vedenja o tem, kaj humanistika je. Tako Nadja Furlan Štante kot večina drugih govorcev je poudarila, da morajo večkrat pojasnjevati, zakaj je humanistika pomembna. Ključno je že to, da ne daje instantnih rešitev.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Marko Snoj je predstavil delo inštituta, ki mu "birokrati grenijo življenje, lobiji pa strežejo po njegovem denarju". Ob tem je opozoril na pomen jezika, "ki sega do robov vsake dejavnosti" in je edini, ki Slovence opredeljuje že od 6. stoletja dalje.

Snoj je kritičen do financiranja države, ki bo, kot je karikiral, prej podprla projekt uporabe levega prilastka v določenem delu Prežihovega Voranca, kot projekte, temeljnega pomena za narod, kot sta pravopis ali lingvistični atlas.

Kritičen je bil tudi do razlik in financiranja zaposlenih na univerzah in na inštitutih. Kot je pojasnil, lahko priznan univerzitetni profesor dobi z dodatki na delovno uspešnost tudi 160 odstotkov svoje plače, pri čemer je že osnovna tako visoka, da bi si lahko zaposlil asistenta.

Anton Velušček z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je opozoril na zanemarjenje pomena slovenskih arheoloških najdb, ki so edinstvene v svetovnem merilu, in na absurdne razlage v zavrnjenih projektih. Te izkazujejo popolno aroganco in nepoznavanje osnov arheologije.

Zgodovinar Aleš Gabrič pa je poudaril, da so humanisti manj zapravljivi od ekonomistov, "saj noben humanist ni naredil takšnih finančnih lukenj, kot so jih ekonomisti".