Ljubljana gosti regionalno ERC konferenco

Bourguignon je uvodoma predstavil delovanje organizacije, katere namen je po njegovih besedah spodbuditi odličnost, dinamiko in kreativnost evropskih raziskav. Kot je pojasnil, proračun ERC predstavlja 17 odstotkov celotnega proračuna programa Obzorje 2020, kar znaša 13,1 milijarde evrov.

Današnja konferenca je po navedbah ministrstva forum za dialog, izmenjavo izkušenj, mreženje in učenje o dobrih praksah med različnimi udeleženci. Dogodek je namenjen devetim državam, poleg Slovenije še Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Albaniji, Romuniji in Bolgariji.

"Tu smo, da delimo dobre prakse, da se pogovorimo o dosežkih ter da razumemo, da je ne glede na to, da prihajamo iz različnih držav, jezik znanosti skupen vsem nam," je dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Po mnenju ministrice je ključnega pomena to, da raziskovalci različnih držav delijo svoje izkušnje, sheme, razumevanja instrumentov in modelov, da razvijajo ideje, ki spodbujajo razvoj evropskega raziskovalnega prostora ter predvsem da nudijo priložnost mladim talentom.

Na konferenci so med drugim obravnavali relativno manjše uspešnosti pri pridobivanju ERC projektov v Sloveniji in širši regiji. Uspešnosti držav EU-13, med katere se uvršča tudi Slovenija, je namreč v primerjavi z EU-15 slabša. Od začetka delovanja ERC so bili denimo odobreni le trije slovenski projekti.

Zaradi slabšega uspeha držav EU-13 je ERC ustanovil tudi delovno skupino Widening European Participation, ki jo vodi Eva Kondorosi. Cilj delovne skupine je ugotoviti, kako izkoristiti celoten evropski potencial na področju temeljne znanosti, ne da bi odstopali od načela znanstvene odličnosti. Ena od aktivnosti delovne skupine je tudi organizacija regijskih posvetov, kot je ta v Sloveniji, so pojasnili na ministrstvu.

Kot je na konferenci izpostavila Kondorosijeva, so razlogi za slabšo uspešnost EU-13 na razpisih ERC med drugim premajhna vlaganja v znanost in raziskave, beg možganov, relativno nizko število prijav na razpise ERC ter slabo izpolnjene prijave. Po njenem mnenju bi bilo treba povečati tudi internacionalizacijo raziskav, okrepiti lokalno podporo prijaviteljem ter v državo ponovno pripeljati najbolj talentirane ljudi, ki so v preteklosti odšli v tujino.

Slovensko ministrstvo je sicer z namenom povečanja števila uspešnih prijav na razpise ERC uvedla nekaj mehanizmov. Med drugim so leta 2010 Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) spodbudili k uvedbi komplementarne sheme financiranja dobrih slovenskih predlogov, ki niso uspeli pridobiti financiranja ERC. Na ministrstvu namreč menijo, da so projekti, ki na ocenjevanju pridobijo visoke ocene, ne pa financiranja, zaradi velike konkurenčnosti ERC razpisov po vseh merilih odlični in vredni finančne podpore.

Raziskovalcem pa je na voljo tudi instrument ARRS za tri- do šest-mesečne obiske obetavnih prijaviteljev na ERC razpise pri vodjih ERC projektov v tujini. Prvi razpis v okviru omenjenega instrumenta je ARRS objavil novembra letos, odprt pa je do 1. marca 2017. Za leto 2017 je ARRS za razpis namenila 240 tisoč evrov. Iz Slovenije se predvideva vsaj 20 gostovanj, lahko tudi več, saj je to odvisno od trajanja gostovanj in države, v katero raziskovalec gre, so še zapisali na ministrstvu.