Veterinarski kongres presegel pričakovanja

Toliko veterinarjev "se na enem mestu v Sloveniji ni zbralo še nikoli", je ob robu dvodnevnega kongresa, ki se je začel danes, za STA povedal Kirbiš. Za primerjavo so na kongresu pred dvema letoma imeli slabih 400 udeležencev.

Tokratni kongres poteka v znamenju 60-letnice študijskega programa veterinarske medicine v Sloveniji. Leta 1956 se je namreč na takratno fakulteto za agronomijo in veterinarstvo vpisala prva generacija študentov, je spomnil dekan. Nato je veterina predstavljala oddelek na biotehniški fakulteti vse do leta 1990, ko je veterinarska fakulteta postala samostojna članica Univerze v Ljubljani.

V tem času se je marsikaj spremenilo, meni Kirbiš. Tako je bilo še pred 20 leti približno polovica študentk, medtem ko v zadnjih letih opažajo trend feminizacije tega študija. Razlog je po mnenju dekana predvsem v tem, da so dekleta uspešnejša na maturi.

Zanimanje za študij veterine je sicer zelo veliko. Letno vpišejo 60 študentov, samo letos pa je bilo prijav 140. "Število je dva- do trikrat večje, kot jih lahko sprejmemo," pravi Kirbiš. Na ta način na fakulteti dobijo kvaliteten kader, na drugi strani pa ne morejo povečati števila vpisnih mest, "ker ocenjujemo, da je 60 tista številka, ki zadosti potrebam na trgu". Na ta način zagotavljajo tudi reprodukcijo kadra, ki se upokoji.

Sodelovanje z obema resornima ministrstvoma - za izobraževanje in za kmetijstvo (nacionalni veterinarski inštitut kot del fakultete sodeluje z upravo za varno hrano, ki sodi pod ministrstvo za kmetijstvo) - je Kirbiš ocenil kot zelo dobro.

Od aktualne problematike stroke pa je izpostavil zlasti obsežno akcijo cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, ki veterinarje čaka v začetku prihodnjega leta, ko bo treba po nekaterih ocenah dvakrat cepiti 500.000 živali. "Tukaj bo stroka res na preizkušnji," je dodal dekan.