znanost 6.12.2016 13:20

Univerza si želi več sodelovanja z gospodarstvom, ta potrebuje specifična znanja

Maribor, 6. decembra - Univerza v Mariboru in Poslovno-proizvodna cona Tezno sta s ciljem izboljšanja sodelovanja med akademskim in poslovnim okoljem danes v Mariboru priredili prednovoletni raziskovalni sejem. Udeležili so se ga tudi predstavniki gospodarstva, ki bi bili novih vezi veseli, a si želijo specifičnih znanj in več poudarka na raziskavah.

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Okroga miza o prenosu znanja v gospodarstvo.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Okroga miza o prenosu znanja v gospodarstvo.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Okroga miza o prenosu znanja v gospodarstvo.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Okroga miza o prenosu znanja v gospodarstvo.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, podjetje Menerga.
Prednovoletni raziskovalni sejem v organizaciji Univerze v Mariboru in Poslovno-proizvodne cone Tezno.
Rekotr mariborske univerze Igor Tičar.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

"Dovolj imamo diplomiranih ekonomistov, mi potrebujemo zavarovalničarje," je na okrogli mizi na temo prenosa znanja v gospodarstvo povedal predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic.

Da univerza izobražuje preveč splošne kadre, ne pa strokovnjakov za specifična področja, sta izpostavila tudi direktor za tehnološki razvoj v Impolu Peter Cvahte in vodja razvoja v Talumu Avgust Šibila. Na univerzi si želita več raziskovalnih inštitutov in več raziskav, še posebej s trenutno gospodarsko zanimivejših področij, da bi tako lažje konkurirala ponudbi z drugih univerz, še posebej Tehniške univerze v Gradcu, ki je tu po besedah Šibile zelo močna.

"Želimo biti konkurenčni, a težko konkuriramo s tako mačehovsko odrejenimi sredstvi, kot jih v ta namen namenja naša država," je odgovoril rektor univerze Igor Tičar. Da je znanje, ki ga študenti pridobijo na mariborski univerzi, konkurenčno, pa po njegovih besedah med drugim potrjuje dejstvo, da so dobro sprejeti pri delodajalcih "čez mejo".

Direktor Poslovno-proizvodne cone Tezno Gorazd Bende je dodal, da je lahko graška univerza uspešnejša od mariborske tudi zaradi večje podpore lokalnega gospodarstva. "To je še en dokaz, da eden brez drugega ne moremo. In tu se moramo oboji bolj potruditi. Današnji sejem je le en korak," je dejal.

Pritrdil mu je predsednik Štajerske gospodarske zbornice Roman Glaser in konkretno predlagal več vključevanja strokovnjakov iz gospodarstva v izvajanje študijskih programov na univerzi ter več vključevanja študentov in profesorjev v konkretne projekte v gospodarstvu. To je po njegovih ocenah bolj pomembno kot denarna podpora, na pomanjkanje katere se številni izgovarjajo. "Naša največja težava ni denar, ampak se moramo začeti pogovarjati in razumeti," je dejal.

Današnji sejem, namenjen navezovanju stikov med posameznimi deli univerze in podjetji, večinoma s sedežem v coni Tezno, je potekal v stavbi podjetja Menerga, katerega direktor Danijel Muršič je poudaril, da je mladim treba dati tudi priložnost, da se podajo na samostojno pot. "V tej coni je veliko praznega prostora, ki ga ne znamo ponuditi mladim ljudem," je dejal.

Mariborski župan Andrej Fištravec je spomnil, da na občini pravkar spreminjajo prostorski načrt za to cono, da bo prostorsko bolj prilagodljiva investitorjem. Tudi sam pa si želi, da bi zemljišča lahko ponudili za minimalno ceno, "a to v naši državi žal ni možno".

Generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Sabina Koleša je zavrnila kritike in poudarila, da država z različnimi ukrepi spodbuja vlaganje v raziskave in razvoj ter sodelovanje različnih inštitutov s podjetji. Izboljšave so po njenih besedah tudi na področju oddajanja zemljišč investitorjem, "kjer se rešitve iščejo na individualni ravni".

"To se dogaja prepočasi, zato nismo konkurenčni drugim državam," je vztrajal Muršič. "Odkrivamo toplo vodo pri vsaki malenkosti. Medtem ko se prelagajo papirji, nam ljudje bežijo, podjetja propadajo," je dodal.

Do odnosa države do vzhodne Slovenije je bil zelo kritičen tudi profesor mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) Borut Bratina. Spomnil je, da so različne institucije na čelu z Univerzo v Mariboru po marčevskem obisku vlade v Podravju izluščile vrsto konkretnih predlogov ukrepov za razvoj vzhodne kohezijske regije, a od države za to "ni prišlo še niti centa".