znanost 11.12.2016 11:09

Slovenija bo postala pridružena članica Cerna

Ljubljana, 11. decembra - Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič bo v petek v Ženevi podpisala sporazum med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) o podelitvi statusa pridružene članice, kar bo prvi korak k članstvu v Cernu. Nato bo Slovenija v petih letih postala polnopravna članica organizacije.

Švica, Ženeva, CERN.
Zadnja stopnja v montaži detektorja ATLAS, ki bo s poustvarjanjem razmer v zgodnjem vesolju in trki blizu svetlobne hitrosti pomagal razložiti sestavo osnovnih delcev.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv STA/Xinhua

Omenjeno petletno obdobje je skladno s sporazumom med vlado in Cernom o podelitvi statusa pridružene članice kot predfaza k članstvu v Cernu. Gre za standardno obliko protokola pri novih članicah, so zapisali na ministrstvu za izobraževanje. Sporazum o podelitvi statusa pridružene članice bo formalno veljavo dobil s sprejetjem v DZ, ki mora sprejeti zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma. To naj bi se zgodilo predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta.

Že v času pridruženega članstva bo raziskovalcem in podjetjem ter drugim ciljnim javnostim omogočen poln dostop do vseh programov, ki jih izvaja Cern. Pridruženo članstvo bo Sloveniji torej prineslo poln dostop znanstvenikov in inženirjev do raziskovalne infrastrukture in tehnoloških projektov, ki potekajo v Cernu, poleg tega pa tudi uporabo in ustvarjanje izdelkov visoke tehnologije v družbi vrhunskih strokovnjakov iz vsega sveta.

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture-pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.

Sodelovanje slovenskih znanstvenikov v Cernu ima po navedbah ministrstva dolgo zgodovino. Jugoslavija je bila namreč ena od 12 držav ustanoviteljic, vendar je leta 1961 organizacijo zapustila. Leta 1989 je Cern podpisal sporazum o znanstvenem sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in oddelkom za fiziko Univerze v Ljubljani.

Pobude za članstvo s strani raziskovalcev in tudi podjetij so postajale vse glasnejše kmalu po osamosvojitvi Slovenije. Prva demokratično izvoljena slovenska vlada je leta 1990 vzpostavila stike s Cernom in v začetku leta 1991 je bil podpisan sporazum o znanstvenem sodelovanju med Cernom in Slovenijo, ki je še danes formalna osnova sodelovanja slovenskih znanstvenikov.

Vlada je nato 14. aprila lani sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Cernom o podelitvi statusa pridružene članice.

Kot poudarjajo na ministrstvu, bo članstvo Slovenije v Cernu po eni strani olajšalo, okrepilo in razširilo sodelovanje in dejavnosti slovenskih znanstvenikov zlasti s področja eksperimentalne fizike, obenem pa obstaja za članstvo tudi pomemben tehnološko-gospodarski motiv. Prineslo bo namreč poln dostop slovenske industrije do naročil Cerna in s tem povezan prodor na zahtevne trge z izdelki z veliko stopnjo vloženega znanja.

Vstopna točka za pridruženo članstvo po pojasnilih ministrstva znaša milijon švicarskih frankov oziroma približno 930.000 evrov, potem pa članarina postopno narašča do polne članarine za polnopravno članstvo, ki znaša okrog tri milijone evrov. Po navedbah časnika Dnevnik Slovenija doslej kljub temu, da so njeni znanstveniki sodelovali pri največjem svetovnem eksperimentu na področju fizike osnovnih delcev v Cernu, organizaciji ni plačevala članarine.

Članstvo v Cernu po navedbah ministrstva predvsem predstavlja jasno usmeritev Slovenije, da želi postati visokotehnološka družba, ki v skupini z najrazvitejšimi državami prispeva svoj delež k nadaljnjemu razvoju sveta in si obenem skladno s tem obeta tudi ustrezen delež pri gospodarskem izkoriščanju rezultatov.